»'Vsi so bili napolnjeni s Svetim Duhom' (Apd 2,4). Ko Jezus govoril apostolom med zadnjo večerjo, jim je rekel, da jim bo po svojem odhodu s tega sveta, poslal Očetov dar, Svetega Duha (prim. Jn 15,26). Ta obljuba je bila z močjo izpolnjena na binkoštni dan, ko se je Sveti Duh spustil na učence zbrane v dvorani zadnje večerje. To izlitje, čeprav izjemno, ni edino in izključno samo za tisti trenutek, ampak je dogodek, ki se je ponovil in se še ponavlja. Kristus, poveličan na Očetovi desnici, nadaljuje z uresničevanjem svoje obljube tako, da pošilja Cerkvi oživljajočega Duha, ki nas uči, spominja in nam omogoča govoriti.« S temi besedami je papež Frančišek začel homilijo med sveto mašo v baziliki sv. Petra v Vatikanu na binkoštno nedeljo. V nadaljevanju homilije je papež podrobno spregovoril o Svetem Duhu, ki nas uči, nas spominja in nam omogoča govoriti v molitvi, bratskem pogovoru in po preroštvu.

Sveti Duh nas uči
Sveti Duh nas uči, je namreč notranji Učitelj. Skozi okoliščine življenja nas vodi po pravi poti. Uči nas pot. Na začetku se je Cerkev, torej krščanstvo, imenovala 'pot' (prim. Apd 9,2), saj je Jezus sam Pot. Sveti Duh nas uči hoditi za njim. Bolj kot učitelj nauka je Sveti Duh učitelj življenja. Za življenje pa je seveda pomembno tudi vedenje, znanje, a znotraj širšega in usklajenega obzorja krščanskega bivanja.

Sveti Duh nas spominja
Sveti Duh nas spominja na vse tisto, kar je Jezus rekel. On je živ spomin Cerkve. Ko nas spominja, nam omogoča razumeti Gospodove besede.

To spominjanje v Duhu in po Duhu ni samo, da si vtisnemo v spomin, ampak je bistveni vidik Kristusove navzočnosti v nas in v njegovi Cerkvi. Duh resnice in ljubezni nas spomninja na vse, kar je Kristus rekel ter nam omogoča vedno bolj vstopiti v pomen njegovih besed. Vsi imamo to izkušnjo, kot trenutek v kateri koli situaciji, ko pride misel, zatem druga, ki se naveže na svetopisemski odlomek. Sveti Duh je, ki nas vodi po tej poti, po poti živega spomina Cerkve. To pa od nas zahteva odgovor. Bolj velikodušen je odgovor, bolj postanejo v nas Jezusove besede življenje, drže, izbire, izrazi, pričevanje. Skratka Duh na spominja na zapoved ljubezni in nas poziva, naj jo živimo.

Kristjan brez tega spomina, ni pravi kristjan, je napol kristjan, je človek, ki je jetnik trenutka. Ne zna si iz spomina ustvarjati zaklad svoje zgodovine, ne zna ga brati in živeti kot zgodovino zveličanja. S pomočjo Svetega Duha pa lahko razlagamo notranje navdihe in dogodke življenja v luči Jezusovih besed. Tako v nas raste modrost spomina, modrost srca, ki je dar Duha. Naj Sveti Duh v vseh nas poživi krščanski spomin. Tisti dan je bila z učenci Žena spomina, tista Žena, ki je od začetka vse premišljevala v svojem srcu. Bila je Marija, naša Mati. Naj nam ona pomaga na tej poti spomina.

Sveti Duh nam omogoča govoriti
Sveti Duh nas uči, spominja in še več, omogoča nam govoriti z Bogom ter z ljudmi. Ni nemega kristjana, nemega v duši. Ni! Zanj ni prostora.

V molitvi
Omogoča nam v molitvi govoriti z Bogom. Molitev je dar, ki smo ga zastonjsko prejeli. Je pogovor z Njim v Svetem Duhu, ki moli v nas in nam omogoča, da se obračamo na Boga tako, da mu rečemo Oče, Očka, Abba (prim. Rim 8,15; Gal 4,4). To pa ni le fraza, temveč je resničnost. V resnici smo Božji otroci. »Kajti vsi, ki se dajo voditi Božjemu Duhu, so Božji otroci« (Rim 8,14). Omogoča nam govoriti v trenutku izpovedi vere. Nihče namreč ne more reči: »Jezus je Gospod«, kot smo danes slišali, »brez Svetega Duha«. 

V bratskem pogovoru
Sveti Duh omogoča v bratskem pogovoru govoriti drug z drugim. Pomaga nam govoriti z drugimi tako, da jih prepoznamo kot brate in sestre, da govorimo z njimi prijateljsko, z nežnostjo, krotkostjo ter tako razumemo njihove stiske ter upanja, žalost in veselje.

Po preroštvu
Je pa še več. Sveti Duh nam omogoča govoriti ljudem po preroštvu tako, da nas napravlja ponižne in učljive kanale Božje Besede. Preroštvo naj bo vedno odkritosrčno, naj jasno pokaže na nasprotja in krivice, a vedno s krotkostjo in konstruktivnim namenom. Prežeti z Duhom ljubezni smo lahko znamenje in orodje Boga, ki ljubi, ki služi in ki daje življenje.

Če povzamem: Sveti Duh nas uči pot, nas spominja na Jezusove besede in jih razlaga, omogoča nam moliti in reči Bogu Oče, omogoča nam v bratskem pogovoru pogovarjati se z ljudmi, omogoča nam govoriti po preroštvu.

Na binkoštni dan, ko so bili učenci napolnjeni s Svetim Duhom, je bil krst Cerkve, ki se je rodila v 'izhodu', ko se je 'odpravila' oznanjat dobro novico. Mati Cerkev, ki se odpravi služit. Spomnimo se: druga Mati, naša Mati, se je v naglici odpravila služit. Mati Cerkev in Mati Marija, obe devici, obe materi, obe ženi. Jezus je bil odločen do učencev; niso smeli zapustiti Jeruzalema, preden bi od zgoraj prejeli moč Svetega Duha (prim. Apd 1,4.8). Brez njega ni poslanstva, ni evangelizacije. Zato z vso Cerkvijo, z našo Materjo katoliško Cerkvijo kličimo: Pridi Sveti Duh!


Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.