Papež Frančišek je sredino katehezo namenil premišljevanju o evharistični gostiji in družini, ki je zbrana ob domači mizi. Ta podoba družine govori o drži njenih članov, da si med seboj delijo življenjske dobrine in so zaradi tega tudi srečni. Biti zbrani ob mizi ne pomeni samo skupaj uživati hrano, ampak prav tako vključuje podelitev čustev, pripovedi, dogodkov. In to je po papeževih besedah temeljna izkušnja. Ko je nek praznik, rojstni dan ali obletnica, se družina zbere ob mizi. V nekaterih kulturah je takšna tudi navada ob smrti v družini, da se ostane blizu žalujočemu, ki je izgubil domačo osebo.

Kako je družina zbrana ob skupni mizi, na gostiji, je zanesljiv pokazatelj zdravih medosebnih odnosov. Če v družini kaj ni prav ali obstaja kakšna skrita rana, se to ob mizi takoj zazna. Družina, ki skoraj nikoli ne jé skupaj ali pa se njeni člani za mizo ne pogovarjajo, ampak gledajo televizijo ali v pametni telefon, je bolj malo družina, je zatrdil papež Frančišek.

Krščanstvo vsebuje poseben klic h gostiji, k zbiranju ob mizi, je nadaljeval. »Gospod Jezus je z veseljem učil ob mizi in včasih je Božje kraljestvo opisoval kot praznično gostijo. Jezus je izbral večerjo tudi takrat, ko je učencem izročil svojo duhovno oporoko, zaobjeto v dejanju njegove žrtve: v daru njegovega Telesa in Krvi, ki sta jed in pijača za zveličanje in ki hranita resnično in trajno ljubezen.«

Evharistična gostija

Po papeževih besedah lahko s tega vidika rečemo, da je družina »pri maši doma«, ker lastno izkušnjo gostije prinaša k evharistiji in jo odpira za milost univerzalne gostije, ki izhaja iz Božje ljubezni do sveta. »Ko je družina udeležena pri evharistiji, se očisti skušnjave, da bi se zaprla vase. Okrepljena je v ljubezni in zvestobi ter razširi meje svojega bratstva v skladu z Jezusovim srcem.«

V našem času, ki je zaznamovan z mnogimi zaprtostmi in številnimi zidovi, postane gostija, ki jo pripravi družina, razširi pa evharistija, ključna priložnost. Evharistija in družina, ki se hranita iz gostije, lahko premagata zaprtosti in zgradita mostove sprejemanja in ljubezni. Evharistija v neki Cerkvi, ki jo sestavljajo družine, zmožne biti živi kvas gostije in vzajemne gostoljubnosti, je »šola človeškega vključevanja, ki se ne boji meja«, je poudaril Frančišek. Kot je dodal, »ne obstajajo mali, sirote, slabotni, nezaščiteni, ranjeni in razočarani, obupani in zapuščeni, ki jih evharistična gostija družin ne bi mogla nahraniti, okrepčati, zaščititi ali gostiti«.

Če se spomnimo na družinske kreposti, bomo to lažje razumeli. Vsi vemo, kakšni čudeži se lahko zgodijo z materinim pogledom in pozornostjo v družini, z nego in skrbjo za druge otroke in ne samo za svoje. Do pred kratkim je bila ena mama dovolj za vse otroke na dvorišču, je pripomnil. Prav tako dobro vemo, kakšno moč lahko pridobi nek narod, kjer so očetje pripravljeni zaščititi otroke vseh, saj so otroci razumljeni kot skupno dobro in so srečni ter ponosni, da jih lahko zavarujejo.

Za mize naj ne bo tišine

Papež Frančišek je zatem opozoril, da danes mnoga družbena okolja postavljajo ovire družinski gostiji. Res je, da ni lahko, a treba je najti načine, da se jo obudi. Za mizo naj se pogovarja in se posluša, nobene tišine, ki je tišina egoizma, je poudaril in ponovno izpostavil, da je treba obuditi navado družine, ki se z veseljem zbira ob mizi. Zdi se, kot da je to postalo nekaj, kar se kupi in se prodaja. Prehranjevanje po Frančiškovem prepričanju ni vedno simbol pravilne porazdelitve dobrin, ki bi zmoglo doseči tudi tistega, ki nima ne kruha in ne ljubezni. V bogatih državah smo vajeni zapravljati za prekomerno hranjenje, zatem pa spet zapravljamo, da bi popravili to prekomernost. To nespametno početje, je pripomnil papež Frančišek, odvrača našo pozornost od resnične lakote telesa in duše. Reklame so jo celo spremenile v medle malice in željo po sladkem. Medtem pa mnogi bratje in sestre ostajajo stran od mize, kar je sramota, je poudaril papež.

Gledati skrivnost evharistične pojedine

Povabil je, naj se ozremo na skrivnost evharistične pojedine. »Gospod razlomi svoje Telo in prelije svojo Kri za vse.« Nobena ločitev se ne more upirati tej žrtvi občestva, izključuje lahko samo drža lažnivosti in sokrivde z zlom. Vsaka druga oddaljenost se ne more upreti nezaščiteni moči tega prelomljenega kruha in tega prelitega vina, kar je zakrament edinega Gospodovega Telesa. »Živa in vitalna zaveza krščanskih družin, ki v dinamizmu svoje gostoljubnosti predhaja, podpira in objema vsakdanje napore in veselje, sodeluje z milostjo evharistije, ki je zmožna ustvariti vedno novo občestvo s svojo močjo, ki vključuje in rešuje.«

Krščanska družina ravno tako pokaže na polnost svojega resničnega obzorja, ki je obzorje Cerkve, Matere vseh ljudi, vseh zapuščenih in izključenih v vseh narodih. Papež je ob koncu kateheze vernike povabil, naj molijo, da bi družinska gostija lahko rasla in zorela v času milosti prihodnjega jubileja usmiljenja.

Vir: Radio Vatikan.