Papež Frančišek je danes imel drugo katehezo o krščanskem upanju. Ponovno se je oprl na besede preroka Izaije, ki nam – kot je dejal – »pomaga odpreti se za upanje in sprejeti veselo vest o prihodu odrešenja«. Bog prihaja, da bi nam prinesel svobodo in tolažbo. Zato postanimo »moški in ženske upanja«, je spodbudil vernike, zbrane na splošni avdienci v dvorani Pavla VI.
Gospodov »Tukaj sem«
52. poglavje starozavezne knjige preroka Izaije se začne s povabilom mestu Jeruzalem, naj se prebudi, s sebe strese prah in vezi ter obleče najlepša oblačila, kajti Gospod je prišel osvobodit svoje ljudstvo (prim. Iz 52,1-3). Takole pravi Gospod: »Zato naj moje ljudstvo spozna moje ime, zato naj tisti dan spozna, da sem jaz, ki govorim: Glej, tukaj sem!« (Iz 52,6).
Na ta Gospodov »Tukaj sem«, ki kaže na njegovo željo, da bi nas rešil in nam bil blizu, Jeruzalem odgovori z veseljem, kakor ga povabi prerok. To je konec izgnanstva v Babiloniji, je priložnost za Izrael, da ponovno najde Boga in v veri najde tudi samega sebe. Gospod se približa malemu ljudstvu, ki je še ostalo in v izgnanstvu vztrajalo v veri, ki je doživljalo stisko in še naprej verovalo in upalo sredi teme; to ljudstvo bo lahko videlo čudovita Božja dela.
Kako ljubke so noge glasnika
Na tem mestu Izaija zapiše pesem veselja:
»Kako ljubke so na gorah
noge glasnika, ki oznanja mir,
prinaša veselo vest, oznanja rešitev,
Sionu govori: ''Tvoj Bog kraljuje!''
…
Vzklikajte, vriskajte vse skupaj,
jeruzalemske razvaline!
Kajti Gospod je potolažil svoje ljudstvo,
Jeruzalem odkupil.
Gospod je razgalil svojo sveto roko
pred očmi vseh narodov
in vsi konci zemlje bodo videli
odrešenje našega Boga« (Iz 52,7.9-10).
Papež Frančišek je zatrdil, da nam te Izaijeve besede govorijo o čudežu miru, in to na zelo poseben način. Pogleda nam ne usmerijo na glasnika, ampak na njegove noge, ki tečejo hitro: »Kako ljubke so na gorah noge glasnika …« Zdi se, da gre za ženina iz Visoke pesmi: »Glej ga, prihaja: skače čez gore, preskakuje griče« (Vp 2,8). Enako prihaja tudi glasnik miru, ko prinaša veselo vest osvoboditve in odrešenja, ko oznanja, da Bog kraljuje.
Bog kraljuje
»Bog ni zapustil svojega ljudstva in se ni dal premagati zlu, kajti On je zvest in njegova milost je večja od greha,« je dejal sveti oče. To, da Bog premaga greh, pomeni, da »Bog kraljuje«. Gre za »besede vere v Gospoda«. Njegova moč »se sklanja nad človeštvo, poniža se, da bi mu dal usmiljenje in človeka osvobodil tistega, kar v njem maliči lepo podobo Boga«. Ko smo v grehu je namreč ta lepa Božja podoba popačena. Izpolnitev te ogromne ljubezni bo ravno kraljestvo, ki ga je vzpostavil Jezus. To je kraljestvo odpuščanja in miru, ki ga obhajamo z božičem in ki se dokončno uresničuje v veliki noči. Papež Frančišek je dodal, da je najlepše veselje božiča veselje notranjega miru: Gospod je odstranil moje grehe, odpustil mi je, usmilil se me je, prišel me je rešit – »to je veselje božiča«.
Biti moški in ženske upanja
Po papeževih besedah so to razlogi našega upanja: »Kadar se zdi, da je vsega konec, ko pred mnogimi negativnimi stvarmi vera postane naporna in pride skušnjava, da bi rekli, kako nič nima več smisla, imamo tukaj lepo vest, ki nam jo prinašajo tiste hitre noge: Bog prihaja, da bi uresničil nekaj novega, vzpostavil kraljestvo miru; Bog je ''razgalil svojo roko'' in prihaja, da bi nam prinesel svobodo in tolažbo. Zlo ne bo zmagalo za vedno, bolečina ima svoj konec. Obup je premagan, kajti Bog je med nami.«
Tudi mi smo spodbujeni, da se prebudimo kakor Jeruzalem. Poklicani smo postati »moški in ženske upanja«, sodelovati v prihodu tega kraljestva luči, ki je namenjeno vsem. Ni namreč lepo videti kristjana, ki je izgubil upanje in ima v svojem srcu samo zid. Bog pa ta zid uničuje z odpuščanjem. To je tudi naša molitev: da bi nam Bog vsak dan dal upanje; tisto upanje, ki se rodi, kadar vidim Boga v betlehemskih jaslicah.
Sporočilo vesele vesti, ki nam je zaupana, je pomembno. »Tudi mi moramo teči po gorah kakor glasnik, kajti svet ne sme čakati, človeštvo je lačno in žejno pravice, resnice in miru,« je poudaril Frančišek.
Otrok, ki je blizu, ki rešuje
Ob koncu kateheze je še spregovoril o malem otroku iz Betlehema. Ko so videli da prihaja, so mali tega sveta vedeli, da se je obljuba izpolnila in se je sporočilo uresničilo. »V pravkar rojenem otroku, ki potrebuje vse, ki je zavit v plenice in položen v jasli, je vsebovana vsa moč Boga, ki rešuje. Treba je odpreti srca za mnogo majhnosti in mnogo čudovitosti, ki sta v tistem otroku. To je čudovitost božiča, na katerega se z upanjem pripravljamo v tem adventnem času. To je presenečenje Boga otroka, revnega Boga, slabotnega Boga, Boga, ki zapusti svojo veličino, da bi bil blizu vsakemu med nami.«
