»Kaj iščete živega med mrtvimi?« Te besede iz Lukovega evangelija, namenjene ženam ob praznem grobu, so v sredo dopoldne odmevale na Trgu sv. Petra. Papež Frančišek jih je skupaj z verniki, ki so prišli na splošno avdienco, večkrat ponovil. »Ta teden je teden veselja,« je začel katehezo. To je resnično veselje, globoko in osnovano na gotovosti, da vstali Kristus ni umrl, ampak je živ in delujoč v Cerkvi in svetu. Ta gotovost prebiva v srcu vernikov od velikonočnega jutra naprej, ko so žene šle k Jezusovemu grobu in sta jim angela rekla: »Kaj iščete živega med mrtvimi?« Te besede so mejnik v zgodovini, a prav tako kamen spotike, če se ne odpremo veseli novici, če mislimo, da nam je manjša nadloga mrtvi Jezus kot pa živi, je dejal papež. Dodal je, da pa velikokrat na naši vsakodnevni poti potrebujemo slišati te besede: »Kaj iščeš živega med mrtvimi?« Pogosto namreč iščemo življenje med mrtvimi stvarmi, ki nam ne morejo dati življenja, ki danes so, jutri pa jih ne bo več.
Besede »Kaj iščete živega med mrtvimi?« potrebujemo, ko se zapremo v kakršno koli obliko egoizma ali samo-zadovoljnosti; ko se pustimo zavesti zemeljskim silam in stvarem tega sveta ter s tem pozabimo na Boga in bližnjega; ko svoje upanje položimo v svetno ničnost, denar, uspeh. Takrat nam Božja beseda pravi: »Kaj iščete živega med mrtvimi?« Te besede morajo vstopiti v naše srce, moramo si jih ponavljati, je poudaril papež.
Sprejeti življenje Vstalega in njegovo navzočnost med nami pa ni nekaj samoumevnega. Evangelij nam govori o različnih odzivih: od apostola Tomaža, Marije Magdalene in dveh učencev na poti v Emavs. Pri tem je papež spodbudil, da se naj primerjamo z njimi. Tomaž pred vero postavi pogoj, hoče se dotakniti dokazov, ran; Marija Magdalena joče, Jezusa gleda, a ga ne prepozna, kdo je, spozna šele takrat, ko jo pokliče po imenu; učenca na poti v Emavs čutita potrtost in poraz, ko srečata Jezusa in dovolita, da ju spremlja ta skrivnosten popotnik. Vsak na svoji poti. Iskali so med mrtvimi njega, ki je bil živ, in sam Gospod je popravil smer poti. »In jaz? Kateri smeri sledim, da bi srečal Kristusa živega?« je vprašal papež.
Vprašanje »Kaj iščete živega med mrtvimi?« nam je po Frančiškovih besedah lahko v oporo pri premagovanju skušnjave, da bi se ozirali nazaj, k tistemu, kar je bilo včeraj, in nas usmerja naprej v prihodnost. »Jezus ni v grobu, je Vstali, je Živi, je tisti, ki vedno prenavlja svoje telo, ki je Cerkev, in ji pomaga hoditi tako, da jo priteguje k sebi. 'Včeraj' je Jezusov grob in je grob Cerkve, grob resnice in pravičnosti; 'danes' pa je večno vstajenje, h kateremu nas spodbuja Sveti Duh in nam daje polno svobodo.«
Papež je nadaljeval, da se danes to vprašanje zastavlja tudi nam: »Ti, kaj iščeš živega med mrtvimi? Ti, ki se zapiraš vase po porazu, in ti, ki nimaš več moči, da bi molil … Kaj iščeš živega med mrtvimi, ti, ki se čutiš samega, zapuščenega od prijateljev in morda tudi od Boga? Kaj iščeš živega med mrtvimi, ti, ki si izgubil upanje, in ti, ki se čutiš ujetega zaradi svojih grehov? Kaj iščeš živega med mrtvimi, ti, ki hrepeniš po lepoti, duhovni popolnosti, pravičnosti, miru?« Pomembno je, da slišimo ponavljanje angelovega opomina »Kaj iščeš živega med mrtvimi?« Pomaga nam, da izstopimo iz naših krajev žalosti in nas odpira za obzorje veselja in upanja. Tistega upanja, ki premika kamne grobov in nas opogumlja k oznanjevanju vesele novice, zmožne roditi novo življenje za druge.
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.
