»Dragi bratje in sestre! Cerkev 14. septembra obhaja praznik Povišanja sv. Križa. Morda bi se kakšen nekristjan vprašal: 'Zakaj poveličevati križ? Odgovorimo mu lahko, da mi ne poveličujemo kateri koli križ ali vse križe. Poveličujemo Jezusov Križ, ker se je na njem do konca razodela Božja ljubezen do človeštva. Na to nas spominja Janezov evangelij današnjega bogoslužja: 'Bog je namreč svet tako ljubil,da je dal svojega edinorojenega Sina' (Jn 3,16). Oče je dal Sina, da bi nas rešil, to pa je Jezusu prineslo smrt, smrt na križu. Zakaj? Zakaj je bil križ potreben? Zaradi teže zla, ki nas je imelo za sužnje. Jezusov križ izraža oboje: vso negativno silo zla ter vso krotko vsemogočnost Božjega usmiljenja. Zdelo se je, da je križ za Jezusa polom, v resnici pa kaže na njegovo zmago. Na Kalvariji so tisti, ki so se mu posmehovali, govorili: 'Če si Božji Sin, stopi s križa' (prim. Mt 27,40). V resnici pa je bilo ravno nasprotno, saj ravno zato, ker je bil Božji Sin, je bil tam, na križu, vse do konca zvest načrtu Očetove ljubezni. In ravno zaradi tega ga je Bog 'povišal' (Flp 2,9) in mu tako podelil vesoljno kraljevanje.« S temi besedami je papež Frančišek pojasnil pomen praznika Povišanja sv. Križa med opoldanskim nagovorom z okna apostolske palače na Trgu sv. Petra.
Sveti oče je nadaljeval: »Ko se s pogledom zazremo na Križ, kjer je bil Jezus pribit, zremo znamenje brezmejne Božje ljubezni do vsakega od nas in izvor našega zveličanja. S tega križa izvira Očetovo usmiljenje, ki objema ves svet. S Kristusovim Križem je bil premagan hudič, poražena smrt, podarjeno nam je bilo življenje ter povrnjeno upanje. To je zelo pomembno. S Kristusovim križem nam je bilo povrnjeno upanje. Jezusov Križ je naše edino pravo upanje! Zaradi tega Cerkev 'poveličuje' sveti Križ, zaradi tega mi kristjani blagoslavljamo z znamenjem križa. . Torej, mi ne poveličujemo križev, temveč slaven Jezusov Križ, znamenje brezmejne Božje ljubezni, znamenje našega zveličanja in poti proti vstajenju. To je naše upanje.
Medtem ko zremo in obhajamo sveti Križ, s pretresenostjo mislimo na naše številne brate in sestre, ki so preganjani ali ubiti zaradi svoje zvestobe Kristusu. To se dogaja predvsem tam, kjer še ni zagotovljena ali v polnosti uresničena verska svoboda. Dogaja pa se tudi v državah in na področjih, kjer je načeloma zagotovljena svoboda in človekove pravice, a dejansko verniki, še posebej kristjani naletijo na omejevanja in diskriminacijo. Zaradi tega se jih danes spomnimo ter še posebej zanje molimo.
Na Kalvariji, ob vznožju križa, je bila Devica Marija (prim. Jn 19,25-27). Jutri namreč v bogoslužju obhajamo spomin Žalostne Matere Božje. Njej izročam sedanjost in prihodnost Cerkve, da bomo vsi znali odkriti ter sprejeti sporočilo ljubezni in zveličanja Jezusovega Križa. Še posebej pa Njej izročam mladoporočence, ki sem jih z veseljem to dopoldne v baziliki sv. Petra združil med zakramentom svetega zakona.«
Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.
