Papeževa kateheza med današnjo splošno avdienco je bila posvečena »občestvu pri svetih rečeh«. Papež Frančišek je tako nadaljeval pojasnjevanje veroizpovedi, pri kateri trdimo, da »verujemo v občestvo svetnikov«. Izraz »občestvo svetnikov« ima dva pomena: nanaša se na»občestvo med svetimi osebami«, o čemer je govoril prejšnji teden, in na »občestvo pri svetih rečeh«, pri »duhovnih dobrinah«, čemur je namenil današnjo katehezo. Oba vidika sta med seboj tesno povezana, kajti občestvo med kristjani se povečuje preko deležnosti pri duhovnih dobrinah, je zatrdil in nato spregovoril o zakramentih, karizmah in ljubezni (KKC 949 – 953), preko katerih rastemo v občestvu.

Občestvo zakramentov

Zakramenti izražajo in uresničujejo dejansko in globoko občestvo med nami, kajti v njih srečamo Kristusa Zveličarja in preko Njega naše brate po veri, je papež Frančišek pojasnjeval vernikom, zbranim na Trgu sv. Petra. Zakramenti niso zunanji videz, rituali, ampak so Kristusova moč; v zakramentih je navzoč Jezus Kristus. Ko obhajamo mašo, je v evharistiji živi Jezus, ki nas zbira, iz nas ustvarja skupnost in nam pomaga častiti Boga. »Vsak med nami je namreč preko krsta, birme in evharistije pridružen Kristusu in zedinjen z vso skupnostjo vernikov,« je izpostavil. Če je po eni strani Cerkev tista, ki ''oblikuje'' zakramente, so po drugi strani zakramenti tisti, ki ''oblikujejo'' Cerkev, jo gradijo tako, da ustvarjajo nove otroke, jih pridružujejo svetemu Božjemu ljudstvu in utrjujejo njihovo pripadnost.

Vsako srečanje s Kristusom, ki nam v zakramentih daje zveličanje, nas vabi, da gremo in drugim sporočimo zveličanje, ki smo ga lahko videli, se ga dotaknili, srečali, sprejeli in ki je zares zanesljivo, saj je ljubezen. Na ta način nas zakramenti spodbujajo, da smo misijonarji. In apostolska zavzetost, da bi ponesli evangelij v vsako okolje, tudi najbolj sovražno, predstavlja najpristnejši sad vztrajnega zakramentalnega življenja, je dejal papež. Milost zakramentov v nas povečuje močno in veselo vero, vero, ki zna osupniti pred čudovitimi Božjimi rečmi in se zna zoperstaviti idolom tega sveta. Papež je dodal, da je ravno zato pomembno ustvarjati občestvo; pomembno je zgodaj krstiti otroke, pomembno je, da so birmani. Kajti to pomeni prisotnost Jezusa Kristusa v nas, njegovo pomoč. Pomembno je, da ko grešimo pristopimo k zakramentu sprave. Vse to pomaga rasti celotni Cerkvi.

Občestvo karizem

Drugi vidik »občestva pri svetih rečeh« je občestvo karizem, je nadaljeval papež Frančišek. Sveti Duh razdeljuje vernikom mnoštvo duhovnih darov in milosti. To domiselno bogastvo darov Svetega Duha je po papeževih besedah namenjeno izgradnji Cerkve. Niso torej podarjeni v korist tistega, ki jih prejme, ampak v korist Božjega ljudstva. Če neka karizma služi samo potrjevanju samih sebe, lahko dvomimo, da gre za pristno karizmo ali da se jo zvesto živi. Karizme so namreč posebne milosti, podarjene nekaterim, da bi delali dobro drugim. So sposobnosti, navdihi ali notranji vzgibi, ki se rodijo iz zavesti in izkušnje določenih oseb, ki so poklicane, da jih dajo v službo skupnosti. Ti duhovni darovi so v korist svetosti Cerkve in njenega poslanstva. »Vsi smo poklicani, da jih spoštujemo v nas in v drugih, jih sprejmemo kot koristne spodbude za rodovitno navzočnost in delo Cerkve,« je zatrdil papež Frančišek in spomnil na Pavlove besede: »Duha ne ugašajte« (1 Tes 5,19). Ne ugašajte Duha, je ponovil Frančišek zbranim, Duha, ki nam daje te darove, zmožnosti, kreposti, te tako lepe reči, ki Cerkvi dajejo rast.

Zbranim vernikom je zastavil še nekaj vprašanj: Kakšna je naša drža pred darovi Svetega Duha? Se zavedamo, je Božji Duh svoboden, da jih da komur hoče? Jih smatramo kot duhovno pomoč, preko katere Gospod podpira in krepi našo vero ter tudi krepi naše poslanstvo v svetu?

Občestvo ljubezni

Tretji vidik »občestva pri svetih rečeh« pa je občestvo ljubezni. Papež je dejal, da so karizme pomembne v življenju krščanske skupnosti, vendar pa so vedno sredstva za rast v ljubezni, ki jo sv. Pavel postavlja nad vse karizme (Prim. 1 Kor 13,1-13). Brez ljubezni so namreč tudi najbolj izjemni darovi ničevi in ne koristijo Cerkvi, kajti kjer ni ljubezni, je praznina, ki se nato napolni z egoizmom. In če smo samo egoisti, ali lahko živimo v skupnosti in v miru, je papež vprašal zbrane vernike. Ne moremo; in zato je potrebna ljubezen, ki nas združuje. Naša najmanjša gesta ljubezni ima dobre učinke za vse. »Zatorej, živeti enost Cerkve, občestvo ljubezni pomeni, da ne iščemo lastnega interesa, ampak z brati in sestrami delimo trpljenje in veselje ter smo pripravljeni nositi bremena najšibkejših in najbolj ubogih,« je poudaril papež. Ta bratska solidarnost ni stvar retorike, način govorjenja, ampak je sestavni del občestva med kristjani. Če jo živimo, smo znamenje v svetu, smo ''zakrament'' Božje ljubezni. Smo namreč eni za druge in smo za vse! Ne gre samo za tisto drobno ljubezen, ki si jo lahko nudimo od blizu, ampak gre za nekaj globljega, je pojasnil papež: To je občestvo, ki nam daje zmožnost, da vstopimo v veselje in bolečino drugih in ju iskreno vzamemo za svoji.

Pogosto smo preveč suhi, ravnodušni, razdvojeni in namesto da bi posredovali bratstvo, posredujemo slabo voljo, prenašamo hladnost in egoizem. S tem pa Cerkev ne raste, rase samo z ljubeznijo, ki prihaja od Svetega Duha. »Gospod pa nas vabi,« je zatrdil sveti oče, »da se odpremo za občestvo z Njim v zakramentih, karizmah in ljubezni, da bi živeli na način, vreden naše krščanske poklicanosti!«

»Prosimo Marijo za Noemino zdravje«

Papež Frančišek je katehezo končal s povabilom k molitvi za zelo bolno deklico Noemi. Kot je povedal, je leto in pol staro deklico srečal pred današnjo splošno avdienco, skupaj z mamo in očetom, ki molita in prosita Gospoda za njeno ozdravitev. »Mi je ne poznamo, je krščena deklica, je ena od nas, je kristjanka,« je sveti oče pojasnjeval vernikom na Trgu sv. Petra, ki so se nato povezali v zbrano molitev Zdravamarije za zdravje deklice Noemi.

Besedilo je s spletne strani Radia Vatikan.