Novinarsko vprašanje o sekularni rabi nekoč sakralnih objektov

Medij: Svet24
Datum: 11. avgust 2017

Spoštovani,
pripravljam članek o "sekularni" rabi nekoč sakralnih objektov.

Pri nas sicer še nisem zasledil prispevka v medijih na to temo, v tujini pa o tej problematiki pišejo že nekaj let. Kot je znano, število vernikov v Zahodni Evropi upada, kar posledično pomeni problem oziroma finančno breme za vzdrževanje nekaterih objektov, ki nato pristanejo v privatni lasti, lastniki pa jih »spreminjajo« v knjižnice, restavracije, skejt parke, koncertne dvorane ...
Zanima me, kako je s tem pri nas? Ali imamo pri nas cerkve oziroma druge sakralne objekte, ki temu namenu ne služijo več in jih je Cerkev prodala oziroma oddala v najem? Kateri objekti so to?
Iz vaše spletne strani sicer izhaja, da je v Sloveniji število vernikov v porastu (leta 2002 nekaj več kot milijon vernikov, leta 2015 več kot milijon in pol vernikov) in da imamo 784 župnij.
Koliko župnij smo imeli v Sloveniji ob osamosvojitvi oziroma koliko smo jih do danes na novo odprli/zaprli?
Kakšno je sicer vaše mnenje glede tega, da so v nekdanjih cerkvah danes gostilne, koncertna prizorišča ipd? Trend je sicer najbolj izrazit na Nizozemskem – nekje sem prebral, da so imeli pred dvajsetimi leti 4400 cerkva, danes pa le še 1600 ...
Vaša pojasnila bi kajpak potreboval čimprej, če mi jih lahko pripravite še danes (časovno ni važno kdaj), bi bilo super, sicer pa bom tudi potrpel. Hvala v naprej in lep dan!
https://churchpop.com/2016/01/11/8-beautiful-churches-that-have-been-converted-to-secular-uses/


Spoštovani,

zahvaljujem se Vam poslana vprašanja. Posredujem vam naše odgovore:

Pri nas sicer še nisem zasledil prispevka v medijih na to temo, v tujini pa o tej problematiki pišejo že nekaj let. Kot je znano, število vernikov v Zahodni Evropi upada, kar posledično pomeni problem oziroma finančno breme za vzdrževanje nekaterih objektov, ki nato pristanejo v privatni lasti, lastniki pa jih »spreminjajo« v knjižnice, restavracije, skejt parke, koncertne dvorane ... Zanima me, kako je s tem pri nas? Ali imamo pri nas cerkve oziroma druge sakralne objekte, ki temu namenu ne služijo več in jih je Cerkev prodala oziroma oddala v najem? Kateri objekti so to?
Slovenske škofije so nekaj katoliških cerkva, ki jih župnije niso uporabljale, v preteklosti že posodile za bogoslužje drugim krščanskim skupnostim (npr. Srbski Pravoslavni cerkvi), saj sami nimajo na voljo ustreznih prostorov. Slovenske katoliške župnije svojih sakralnih objektov načeloma ne prodajajo, saj jih potrebujejo za svoje redno oz. občasno bogoslužje (več podatkov o številu cerkva v Sloveniji najdete v našem Letnem poročilu KC http://katoliska-cerkev.si/letno-porocilo-katoliske-cerkve-v-sloveniji-2016 ).

Iz vaše spletne strani sicer izhaja, da je v Sloveniji število vernikov v porastu (leta 2002 nekaj več kot milijon vernikov, leta 2015 več kot milijon in pol vernikov) in da imamo 784 župnij. Koliko župnij smo imeli v Sloveniji ob osamosvojitvi oziroma koliko smo jih do danes na novo odprli/zaprli?
Razporeditev župnij sledi demografskim trendom in selitvam prebivalstva iz podeželja v mesta, zato so se meje nekaterih župnij v zadnjih 25 letih preoblikovale. Zadnji tak primer je Škofija Koper, ki bo konec letošnjega leta ukinila 93 manjših župnij in jih pridružila večjim župnijam. Leta 1991 je bilo v vseh slovenskih škofijah 792 župnij, leta 2017 pa jih je 784.

Kakšno je sicer vaše mnenje glede tega, da so v nekdanjih cerkvah danes gostilne, koncertna prizorišča ipd? Trend je sicer najbolj izrazit na Nizozemskem – nekje sem prebral, da so imeli pred dvajsetimi leti 4400 cerkva, danes pa le še 1600 ...
Zapiranje sakralnih objektov je posledica manjše rodnosti in demografske zime, večje mobilnosti vernikov, opuščanja verske prakse in vedno bolj navzoče sekularizacije in potrošništva. V preteklosti so veljali drugačni kriteriji za gradnjo in izbiro lokacije bogoslužnih objektov kakor danes. Opuščeno cerkev ali samostan se načeloma lahko uporablja za kulturne ali vzgojne namene, ki bo z novo vsebino spoštoval prvotni namen prostora (npr. arhiv, knjižnica, šola, koncertna dvorana; v Sloveniji je takšen primer tudi uršulinski samostan v Mekinjah, ki je bil brezplačno dan na razpolago tamkajšnji občini).

Lep pozdrav,

dr. Tadej Strehovec, generalni tajnik SŠK