Nedeljo Svetega pisma bomo v Cerkvi na Slovenskem pod naslovom Jaz sem vrata (Jn, 10,9) praznovali 27. januarja 2013. Vsebinske poudarke in priložnostne pripomočke vsako leto pripravi Slovensko biblično gibanje, ki v Sloveniji deluje od oktobra 1993. Župnije bodo prejele priložnostni plakat.
Predstavniki gibanja si prizadevajo, da bi čim širši krog ljudi seznanili z vsebino Svetega pisma in jih uvajali v branje knjige knjig, poleg tega pa povezuje biblične skupine, ki jih je v Sloveniji okrog 200. Spodbuja nastajanje novih skupin in jim pomaga pri delu, prireja tečaje, razstave, predavanja, poglablja skupinsko in osebno delo s Svetim pismom ter izdaja biblično revijo z naslovom Božja beseda danes.
Srečanja po škofijah
V nedeljo, 27. januarja 2013, ob 15.00, bo v vseh šestih škofijah srečanje voditeljev in članov bibličnih skupin ter drugih zainteresiranih, ki se želijo srečati s sporočilom poglabljati v sporočilo Božje besede. Program bo obsegal nagovor biblicista oz. teološkega izvedenca, sledila bosta pogovor in druženje.
Lokacije srečanj:
- Škofija Celje: Dom sv. Jožefa, Plečnikova ulica 29 a, Celje.
- Škofija Koper: Škofijska gimnazija Vipava, Goriška cesta 29, Vipava.
- Nadškofija Ljubljana: Dom Marije in Marte, Šolska pot 1–2, Dolnji Logatec.
- Nadškofija Maribor: Župnija Sv. Marija, Ulica škofa Maksimilijana Držečnika 7, Maribor.
- Škofija Murska Sobota: Župnija Murska Sobota, Gregorčičeva ulica 2, Murska Sobota.
- Škofija Novo mesto: Zavod Friderik I. Baraga, Smrečnikova ulica 60, Novo mesto.
Dodatne informacije dobite na sedežu Slovenskega bibličnega gibanja na Poljanski cesti 2 v Ljubljani, tel. 01/431–42–78, GSM: 041/603–567, e-naslov [email protected] ali na spletni strani.
Pobude Svetopisemske družbe Slovenije
V Svetopisemski družbi Sloveniji ob nedelji Svetega pisma kristjane vabijo k rednemu branju Svetega pisma in k darovanju za njegovo širjenje. To je priložnost, da se spomnimo, da nam je Bog podaril svojo zapisano besedo v duhovno spodbudo, da se ob njej okrepčamo in se iz nje učimo živeti polno krščansko življenje tudi v težkih trenutkih. Pripravili so naslednje pobude:
- Berem besedo – skupno branje Svetega pisma
Na nedeljo Svetega pisma, 27. januarja 2013, ob 17.00, bo v Marijini kapeli pri Sv. Jožefu v Ljubljani potekalo branje Svetega pisma Berem Besedo. Prebirali bodo izbrane svetopisemske odlomke iz seznama Mojih trideset dni s Svetim pismom in podoživeli delček svetopisemskega maratona. K poglobljenemu doživljanju sporočila Božje besede bodo pripomogli duhovni nagovori ter slavilne pesmi. Srečanje bodo sklenili z druženjem.
- Dobrodelna pobuda Darujem in berem Besedo
Skupaj s slovenskim misijonarjem Tonetom Kerinom so pripravili dobrodelno spodbudo Darujem in berem Besedo. Zbirali bodo sredstva za brezplačna Sveta pisma, ki jih bodo prejeli Malgaši, med katerimi deluje. Dobrodelna pobuda bo na ravni župnij potekala po vsej Sloveniji.
Tone Kerin 27 let deluje v odročnih predelih Madagaskarja. V času svojega delovanja je obnovil številne kilometre cest, zgradil 30 državnih šol in 24 cerkva. O sebi pravi, da je Božji norček, ki ga ni strah živeti v težkih razmerah, da bi Malgašem prinesel oznanilo evangelija. »Krščanstvo je veselje in svoboda«, rad ponavlja. Pravi, da je še vedno veliko območij, kjer je krščanstvo v izraziti manjšini. V njegovi župniji v občini Befotaka (v prevodu: veliko blato), ki se nahaja v slabše razvitem južnem delu Madagaskarja, je bilo pred njegovim prihodom pred tremi leti med 50.000 ljudmi le 40 kristjanov. Gre za velika in težko dostopna območja. Njegova prejšnja župnija je bila npr. večja od teritorija novomeške škofije. Vsak mesec jo je peš prehodil z namenom, da je obiskal ljudi in jim prinesel Jezusa. »Jezus je rekel, vi ste ribiči, ne pa varuhi akvarija. Tako moramo Jezusa ponesti med tiste, ki ga ne poznajo, ne pa čuvati tistih, ki so že v njegovem objemu,« svojo odločitev pojasnjuje Kerin in dodaja: »Malgaši imajo močan religiozni čut in radi sprejmejo veselo oznanilo o Jezusu, proces učenja krščanskega življenja pa je zanje težji. Zato je toliko pomembneje, da začnejo brati Sveto pismo. Žal pa mnogi nimajo svojega Svetega pisma. Zgodi se, da se vsa vas zbere pri vaškem poglavarju, ki ima Sveto pismo, in ga poslušajo, ko bere iz njega.
V Sloveniji vas zato naprošam, da Malgašem pomagate do lastnega Svetega pisma. Vidim pa, da je v domovini, čeprav imate v vsaki družini Sveto pismo, vaše krščanstvo nekoliko zaspano. Ni videti tiste prave ognjevitosti. Leto vere je zato lahko prava priložnost, da postanete kristjani v Sloveniji bolj ozaveščeni in živi. Kristjan mora biti pripravljen na soočenje z vsemi življenjskimi situacijami. Kot zvesti kristjani bi lahko več naredili za oznanjevanje evangelija. Bog je z nami, on se nas dotika vsak dan. Če te vere nimamo, je vse zaman. Spodbujam vas, da poživite svojo vero tudi tako, da darujete za Sveta pisma za Malgaše, hkrati pa vzamete svoje Sveto pismo s police, z njega obrišete prah, sprejmete izziv Mojih trideset dni s Svetim pismom in vsak dan začnete brati Sveto pismo.«
- Spodbuda k branju Svetega pisma Berem Besedo
Drugi del pobude Svetopisemske družbe Slovenije in misijonarja Toneta Kerina je povabilo Slovencem k rednemu branju Svetega pisma. V posebej pripravljenem letaku skupaj s Tonetom Kerinom ljudi dobre volje vabijo, naj v okviru pobude Berem Besedo od nedelje Svetega pisma naprej vsaj en mesec vsak dan preberejo odlomek Svetega pisma iz seznama Mojih trideset dni s Svetim pismom.
Besedilo je pripravil Benjamin Siter iz Svetopisemske družbe Slovenije, ki je za dodatne informacije na voljo na GSM: 040/980–891 ali na e-naslovu: [email protected].
Sveto pismo
Sveto pismo je osrednje in temeljno besedilo krščanstva in je najbolj brana knjiga v zgodovini. Sestavljeno je iz Stare in Nove zaveze. Stara zaveza predstavlja sveto knjigo tudi za pripadnike judovstva in zajema čas pred rojstvom Jezusa Kristusa.
Izvorni jeziki in prvi prevodi
Sveto pismo je prevedeno v več kot 2.100 jezikov. V teku zgodovine je imelo in ima tudi še danes izjemen pomen in vpliv na kulturo, umetnost in zgodovino.
Stara zaveza je večinoma pisana v hebrejščini, deloma tudi v aramejščini in grščini, Nova zaveza pa le v grščini. Prvi prevod Stare zaveze v grščino se imenuje Septuaginta, nastajal pa je v 3. in 2. stoletju pr. Kr. Ime izvira iz domnevnega števila prevajalcev, ki naj bi jih bilo 70. Prvi prevodi v latinščino so bili narejeni iz grške Septuaginte in so znani pod imenom Vetus Latina. Iz izvirnih jezikov je Sveto pismo v latinski jezik prvi prevedel sv. Hieronim v 4. stoletju po Kr. Prevod se imenuje Vulgata (latinsko: splošno razširjena). Večina prevodov v evropske jezike je temeljila na Vulgati. Trend sodobnih prevodov se naslanja skoraj izključno na besedila v izvirnikih.
Prevajanje v slovenski jezik
Sveto pismo je bilo v slovenski jezik v celoti prevedeno sedemkrat, osmi prevod pa je v nastajanju:
- Sveto pismo (Jurij Dalmatin), DAL, 1583
- Sveto pismo (Jurij Japelj), JAP, 1784–1802
- Sveto pismo (Anton Alojzij Wolf), WOL, 1856–1859
- Sveto pismo (Antonín Chráska), CHR, 1914 (brez devterokanoničnih knjig)
- Sveto pismo (mariborska izdaja), MAR, 1959–1961
– Sveto pismo (ekumenska izdaja), EKU, 1974 (predelana in popravljena različica mariborskega Svetega pisma)
- Sveto pismo (slovenski standardni prevod), SSP, 1996 (ekumenski prevod)
– Jubilejni prevod Nove zaveze, JUB, 1984 (izdaja Nove zaveze ob 400-letnici Dalmatinove biblije)
- Sveto pismo – prevod novi svet (prevod Jehovovih prič iz angleščine brez devterokanoničnih knjig)
- Sveto pismo (jeruzalemska izdaja), SPJ (v nastajanju, uradni prevod Slovenske škofovske konference)
– Sveto pismo: Nova zaveza in psalmi: jeruzalemska izdaja, 2010 – Več na povezavi.
Sestava
Sveto pismo je sestavljeno iz 73 knjig, od katerih jih Stara zaveza vsebuje 46, Nova zaveza pa 27. Nekatere krščanske skupnosti, kot so evangeličani, Jehovove priče in druge, uporabljajo Sveto pismo z 39 knjigami Stare zaveze, ker ne priznavajo sedmih devterokanoničnih knjig.
Vsebina
Stara zaveza se začne z Mojzesovimi knjigami, ki vsebujejo pripoved o stvarjenju sveta in človeka, očakih judovskega ljudstva, denimo o Noetu in svetovnem potopu ter Abrahamu ter njegovi družini. Vključujejo tudi zakone, ki jih je Mojzes med begom iz Egipta prejel na gori Sinaj. Pripoved se nadaljuje s knjigami, ki opisujejo življenje Judov v Palestini. Te vključujejo zgodbe o sodnikih, Samsonu, kralju Davidu in drugih. V preroških knjigah so opisana dela prerokov.
Nova zaveza vsebuje štiri evangelije, ki opisujejo življenje in poslanstvo Jezusa Kristusa, ki vrhunec dosežejo v zapisanih pričevanjih o njegovem vstajenju. Apostolska dela govorijo o zgodovini kristjanov po Jezusovi smrti in vstajenju. Sledijo apostolska pisma (Pavlova, Pismo Hebrejcem, dve Petrovi, Jakobovo, Judovo in tri Janezova). Sveto pismo se konča z Apokalipso ali Janezovim razodetjem, ki opisuje vizijo konca sveta apostola Janeza.
