Dragi bratje in sestre!
V evangeljskem odlomku današnjega praznika smo poslušali, da je tiste dni Marija vstala in hitro šla v gore, v mesto na Judovem. V nekem oziru smo vsi tukaj zbrani podobni Mariji. Vstali smo, nekateri že zelo zgodaj, ter se napotili ali pripeljali k Materi Božji v Log, da tukaj, če je potrebno, v zakramentu sprave prejmemo odpuščanje grehov, da se nahranimo z Božjo besedo in presveto evharistijo, da se srečamo med seboj in kot prenovljeni kristjani vrnemo na svoje domove.
Elizabeta blagruje Marijino vero: »Blagor ji, ki je verovala« (Lk 1,45). Vera je temelj našega krščanskega življenja, našega upanja in naše vedrine. Žal, vidimo, kako se v našo družbo in v Cerkev usedata megla črnogledosti, zmede in strahu pred prihodnostjo, zato je vedno manj otrok, nedeljnikov, vedno manj je tudi duhovnih poklicev. Mladi bežijo od resničnosti v mnogovrstne odvisnosti. Pogled imamo preveč uprt le v to minljivo človeško življenje. Cerkev je poklicana, da današnjemu človeku na novo oznani vero, ki ga bo nagovorila v vseh razsežnostih njegovega bivanja. S tem namenom je sv. oče Benedikt XVI. razglasil leto vere, ki bo trajalo od letošnjega oktobra do novembra leta 2013.
Osebni veri bomo v naslednjih letih namenili posebno skrb. Opažamo namreč, da nas bolj skrbijo socialne, kulturne, gospodarske in politične razmere, kot pa naše versko prepričanje. Ljudje se danes ne sklicujejo na vero in iz nje izhajajoče vrednote. Ne moremo se sprijazniti s tem, da bi luč vere ostala skrita pod mernikom, saj je Jezusova beseda jasna: »Tako naj vaša luč sveti pred ljudmi, da bodo videli vaša dobra dela in slavili vašega Očeta, ki je v nebesih« (Mt 5, 16). Znova moramo odkriti navdušenje in ponos, da imamo dar vere in da jo hranimo z Božjo besedo in kruhom življenja.
Leto vere je povabilo k pristnemu in resničnemu spreobrnjenju. Po prepričanju apostola Pavla spreobrnjenje uvaja človeka v novo življenje. Človekove misli, čustva, miselnost in obnašanje se v procesu spreobrnjenja prečiščujejo in preobražajo. Spreobrnjen človek doživlja moč in lepoto vere in ta nas kliče k novi evangelizaciji. Sam Gospod Jezus nas pošilja v svet, da bi oznanjali njegov evangelij. V vseh časih kliče člane Cerkve – škofe, duhovnike in laike – in jim izroča nalogo in poslanstvo oznanjevati evangelij. Zato je potrebno bolj prepričljivo cerkveno prizadevanje za novo evangelizacijo, da bi ljudje znova odkrili radost verovanja in v Božji besedi našli navdušenje za posredovanje vere. Vera namreč raste, kadar jo živimo kot izkušnjo prejete ljubezni in jo posredujemo naprej kot izkušnjo milosti in radosti. Vera nas napravlja rodovitne, saj naše srce širi za pričevanje, odpira pa tudi razum za poslušanje Božje besede, da bi postali verodostojni učenci. Sv. Avguštin meni, da se verniki krepijo z vero. To pomeni, da naša vera raste in se krepi skozi verovanje, ko verujemo, ko svojo vero izpovedujemo in po njej živimo.
V prvih stoletjih krščanstva so se kristjani veroizpoved morali naučiti na pamet. Ta jim je služila kot vsakdanja molitev, da ne bi pozabili na dolžnost, ki so jo prejeli s krstom.
Velika žena vere je Marija. Blagrujemo jo prav zato, ker je verovala. Vera je tudi naša življenjska spremljevalka, ki nam omogoča, da z vedno novim pogledom opazujemo čudovita in velika dela, ki jih Bog danes dela za nas.
Sebe, svoje družine, župnije, škofijo in vse, ki to hočejo, bomo sedaj izročili Mariji, da bi vsi napredovali v luči vere in našega krščanskega izročila.
msgr. Metod Pirih
upokojeni koprski škof
