Nagovor murskosoboškega škofa msgr. Štumpfa pri polnočni sveti maši v Murski Soboti

25.12.2017 Murska Sobota Božič, Bogoslužje, Škofija Murska Sobota

Spoštovana župnik Goran in kaplan Goran, spoštovana sestre Hčere Marije Pomočnice, spoštovani bratje in sestre!

V Betlehemu je Dete zajokalo, Bog in človek je stopil k nam. To je veselje krščanskega božiča. Zato še enkrat izrekam dobrodošlico vsem vam, dragi bratje in sestre, ki ste prišli v našo, soboško stolnico, obhajat in praznovat krščanski božič.          

V letošnji božični poslanici sem zaprosil Jezusa, naj nam pomaga najti svoj božič, kajti med nas so se vrinili in razširili vse vrste božiči; takšni božiči, ki nimajo nobene povezave z Jezusom; božiči, ki so celo proti Jezusu; božiči, ki so na mesto Jezusa postavili nekega čudaškega Božička. Temu Božičku so nalepili božanski značaj in božanske moči, saj naj bi izpolnjeval vse naše želje. Božiček ne potrebuje molitve in ne božične svete maše. Ni se rodil v hlevu, temveč v zgodbah. Namesto pesmic o Detetu Jezusu v jaslicah in o Jožefu in Mariji ter betlehemskih pastirjih, pojejo pesmi o božičnih zvončkih, zvezdicah, živalih in smrekicah. Že ves december nam ta prijazni Božiček temeljito prazni denarnice. Zelo vabljivo nam vsiljuje potrebe po množičnem kupovanju, obdarovanju, veseljačenju in tudi po potovanjih v turistične in zabavljaške kraje. Vsako leto božični prazniki za večino ljudi postajajo vse bolj utrudljivi in za mnoge tudi zelo obremenilni in stresni.

Tudi za prevlado nekrščanskega božiča skrbijo strici in tete iz ozadja. Izbris krščanske vere, kulture in vrednot je že dolgotrajni proces, ki smo ga brezbrižno prezrli. Zelo namensko in organizirano ga vodijo ljudje, ki imajo v svojih rokah moč in kapital. Božiček in vse trgovske dejavnosti okrog njega so samo del igre za izbris krščanstva. Takšno nekrščansko »božičkovanje« je vraževerje, ki verjame zgolj v svet blagostanja, ki ne vidi okrog sebe drugega kot proizvajanje, uporabljanje in odmetavanje. Pri tem niso zlorabljene samo naše denarnice, temveč smo zlorabljeni mi, ker nam vladajo ljudje, pogreznjeni v banalnost, konformizem, cinizem in samovšečnost.

Ko nam Božiček iz bogate vreče sipa svoj nekrščanski božič, v tej isti vreči s seboj odnaša odsotnost naših želja, ki bi lahko bile spodbuda za veličastne dosežke in velika dela. Tako je tudi nekrščanski božič postal žalostno povprečen in sebično izumetničen praznik. Že z Novim letom bo Božiček izginil kot kafra, dokler ga trgovci do prihodnjega oktobra zopet ne bodo pričeli vlačiti iz svojih skladišč.

Pravi božič je lahko samo Jezusov božič. Kaj nam prinaša Jezusov božič? Prinaša nam Jezusa, pravega in živega Boga. Jezus se ni rodil v Jeruzalemu, ki je še danes kraj sporov, nemirov in nasilja. Rodil se je v revnem betlehemskem hlevčku. Betlehem sam po sebi ni bil nič drugačen od zdraharskega Jeruzalema, saj tudi negostoljubni Betlehemčani niso imeli usmiljenja z mlado nosečnico in njenim možem, ki sta bila v pričakovanju otroka. Za razliko od Jeruzalema je Betlehem precej bolj nepomembno ali obrobno mesto.

Človeški začetki Boga na tem svetu so torej izven vseh strateških dogajanj in ne vključujejo pomembnih krajev in ljudi. Bog je z Jezusovim rojstvom dal zelo jasno vedeti, da je suveren, svoboden in zelo iznajdljiv. To, kar je v nebesih logično, na tem svetu ni logično. In to, kar je na tem svetu logično, v nebesih ni logično. Kaj sta torej ta svet in nebesa skregana? Nista! Imata pa povsem različen sistem vrednot. V nebesih velja takšno bratstvo, ki daje življenje za brate in sestre. Na tem svetu pa prevladuje bratstvo, ki v svojem imenu in za svoje interese uničuje življenja.

Tisti, ki so zavrgli Jezusa, so ga hoteli nadomestiti s svojim sistemom vrednot, ki so ga poimenovali »humanizem«, kar pomeni biti človek brez Boga in biti srečen brez Boga. Zaradi tako »vsiljeno srečnega humanizma« so morali umreti in še umirajo in bodo na žalost še umirali milijoni ljudi.

Jezus je prišel, da bi nam razodel Boga, ki je naš Oče, saj smo od njega prejeli življenje in za nas skrbi, ker nas ima rad. To je v bistvu vse, kar mi lahko vemo o Bogu. Po Jezusu se nam je Bog razodel, nam spregovoril, celo je delal in še dela čudeže. Po Jezusu nas Bog ozdravlja naših ran in bolečin.

Po Jezusu nam Bog odpušča grehe in po Jezusu nas Bog obuja od mrtvih za večno življenje pri sebi v nebesih. Jezus nam je torej prišel povedat, naj se ne sekiramo, če nas drugi zafrkavajo ali celo preganjajo, ker verujemo vanj. Tistega, ki bo vanj veroval, bo Jezus v nebesih priznal pred svojim nebeškim Očetom.

Če kdo ni bil obdarovan, to še ne pomeni, da ne praznuje božiča. Za krščanski božič je povsem dovolj, da gremo k spovedi in sveti maši ter pri svetemu obhajilu objamemo novorojenega Jezusa. Tudi jaslice so za krščanski božič zelo pomembne. Tam bomo sicer našli figurice, vendar so jaslice kot svete podobice ali slike po cerkvah, ki nam spregovorijo o Jezusu, Mariji in svetnikih. Jaslice nam govorijo o Jezusu, ki se je rodil v hlevčku, zato so jaslice kot ikona. Kristjani na vzhodu pravijo, da ikon ne slikajo, ampak jih pišejo, kajti vsaka ikona govori svojo sveto pripoved. Jaslice nam pripovedujejo, kaj je to krščanski božič. Lahko bi rekli, da so jaslice še edina javna znamka krščanskega božiča.

Ob Jezusovem rojstvu so angeli hvalili in slavili Boga: »Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so mu po volji« (Lk 2, 14). Angeli so nam tako razodeli, da je Bog protagonist božiča. Krščanski božič nam iz nebes prinaša sporočilo, da Bog hoče, da živimo in se veselimo svojega življenja in življenja drugih. Bog Oče je Sina Jezusa Kristusa poslal med nas, da bi imeli življenju v izobilju. In zato veselo praznujemo krščanski božič.

Vam, spoštovani bratje in sestre, želim, da bi ohranili božič Jezusovega rojstva! Naj vas novorojeni Gospod okrepi v duši z upanjem in radostjo, da je on Gospod vseh časov in naše večnosti. Blagoslovljen božič želim vsem bolnim, trpečim, vsem rojakom v zamejstvu in po svetu, pa tudi tistim, ki v izpovedovanju vere niso združeni z nami.

V gotovosti, ki nam jo daje vera, skupaj vstopimo v novo leto 2018, ki naj bo za vse tudi blagoslovljeno, mirno in varno.

Amen.

 

Msgr. dr. Peter Štumpf, soboški škof