Krizmene maše

13.4.2017 Cerkev na Slovenskem Bogoslužje, Cerkev na Slovenskem, Velika noč

Krizmene maše bodo na veliki četrtek, 13. aprila 2017, po naslednjem sporedu:

  • Škofija Celje – stolna cerkev sv. Danijela v Celju ob 9. uri,
  • Škofija Koper – konkatedrala Kristusa Odrešenika v Novi Gorici ob 10. uri,
  • Nadškofija Ljubljana – stolna cerkev sv. Nikolaja v Ljubljani ob 9. uri,
  • Nadškofija Maribor – stolna cerkev sv. Janeza Krstnika v Mariboru, v sredo 12. marca, ob 10. uri,
  • Škofija Murska Sobota – stolna cerkev sv. Nikolaja v Murski Soboti ob 9. uri,
  • Škofija Novo mesto – stolna cerkev sv. Nikolaja v Novem mestu ob 9. uri.

Na veliki četrtek dopoldne škofje ordinariji skupaj z duhovniki in ljudstvom v stolnih cerkvah darujejo krizmene maše, ki so ime dobile po sveti krizmi – oljčnem olju, obogatenem z balzamom ali dišavnicami, nad katerim škof zmoli posvetilno molitev. Dejanje posvetitve olja je pridržano škofu in ga opravlja samo enkrat na leto.

Sveto krizmo duhovniki in škofje uporabljajo pri podeljevanju zakramentov (pri krstu, birmi ter diakonskem, mašniškem in škofovskem posvečenju) ter pri posvetitvi oltarja ali cerkve. Pri krizmeni maši škof blagoslovi tudi krstno in bolniško olje, ki se uporabljata pri podeljevanju zakramenta krsta oziroma bolniškega maziljenja. Duhovniki pri tej maši obnovijo duhovniške obljube in s tem pokažejo medsebojno povezanost ter povezanost s škofom in stolno cerkvijo.

Olje

Olje je bilo človeku že od nekdaj dragocena snov. Uporablja se v prehrani, kozmetiki in zdravilstvu. Zaradi mnogovrstne simbolike so olje uporabljali že v starozaveznem bogoslužju (prim. 2 Mz 27,20). Poleg tega je že v antičnih kulturah postalo znamenje zdravja, blagostanja in miru. Judje, ki so uporabljali oljčno olje, so menili, da ima posebno versko ali nadnaravno moč. Besedi Kristus, ki izhaja iz grščine, in Mesija, ki izhaja iz hebrejščine, imata isti pomen in pomenita maziljeni. Kristjana, ki prav tako pomeni maziljeni, škof ali duhovnik pri nekaterih zakramentih mazili z oljem, s čimer snov postane vidno znamenje nevidne milosti za osebe in stvari, ki so z njo maziljene.