Splošna avdienca papeža Frančiška v velikem tednu je potekala v knjižnici apostolske palače in jo je bilo mogoče spremljati preko neposrednega prenosa. Med današnjo katehezo je sveti oče Frančišek povabil, naj velikonočno tridnevje v času, ko ne moremo v cerkev, živimo kot »veliko domače bogoslužje«, naj odpremo svoje srce Gospodu v molitvi. Spodbudil je, naj svoj pogled v tem času usmerimo na Križanega ter beremo evangelij.
V tem času se sprašujemo o Bogu – kje je, kadar gre vse narobe?
Dragi bratje in sestre, dober dan! V teh tednih zaskrbljenosti zaradi pandemije, ki povzroča toliko trpljenja v svetu, so lahko med vprašanji, ki si jih zastavljamo, tudi vprašanja, povezana z Bogom: kaj stori ob tem, ko trpimo? Kje je takrat, kadar gre vse narobe? Zakaj nam hitro ne razreši težav? To so vprašanja, ki so jih zastavljamo o Bogu.
Odgovore najdemo v pripovedi o Jezusovem trpljenju
V pomoč nam je pripoved o Jezusovem trpljenju, ki nas spremlja v teh svetih dneh. Tudi tam se namreč zastavljajo mnoga vprašanja. Ljudje so se po tem, ko so z vsemi častmi sprejeli Jezusa v Jeruzalemu, spraševali, če bo končno rešil ljudstvo njegovih sovražnikov (prim. Lk 24,21). Pričakovali so mogočnega, zmagovitega Mesija z mečem. Namesto tega pa je prišel nekdo, ki je krotak in ponižen v srcu, ki vabi k spreobrnjenju in usmiljenju. In prav množica, ki mu je prej vzklikala Hozana!, je bila tista, ki je vpila: »Križan naj bo!« (Mt 27,23). Tisti, ki so mu sledili, zmedeni in prestrašeni, so ga zapustili. Mislili so: če je to Jezusova usoda, On ni Mesija, saj je Bog močan, Bog je nepremagljiv.
Stotnik ob Jezusovi smrti izpove, da je bil resnično Bog
Vendar pa če naprej beremo pripoved o trpljenju, odkrijemo presenetljivo dejstvo. Ko Jezus umre, rimski stotnik – ki ni bil veren, ni bil jud, ampak pogan –, ki je videl, kako je na križu trpel in je slišal, da je vsem odpustil, ki je z roko otipal njegovo brezmejno ljubezen, izpove: »Resnično, ta človek je bil Božji Sin« (Mr 15,39). Reče prav nasprotno od tega, kar pravijo drugi. Reče, da je tam Bog, da je resnično Bog.
Kakšno je resnično obličje Boga?
Danes se lahko vprašamo: kakšno je resnično obličje Boga? Običajno Nanj projiciramo to, kar smo sami, potenciramo na največjo potenco: naš uspeh, naš čut za pravičnost ter tudi naše ogorčenje.
Na križu se naučimo, kakšne poteze ima obličje Boga
Vendar pa nam evangelij pravi, da Bog ni takšen. Drugačen je in ne bi ga mogli spoznati s svojimi močmi. Zato se nam je približal, prišel nam je naproti in prav ob veliki noči se je popolnoma razodel. In kje se je popolnoma razodel? Na križu. Tam se naučimo, kakšne poteze ima obličje Boga. Ne pozabimo, bratje in sestre, da je križ prestol Boga. Dobro nam bo delo, če bomo gledali Križanega v tišini in videli, kdo je naš Gospod: je tisti, ki na nikogar ne kaže s prstom, niti na tiste, ki ga križajo, ampak na široko razpre roke za vse; ne tlači nas s svojo slavo, ampak dopusti, da mu zaradi nas vzamejo obleko; ne ljubi nas z besedami, ampak nam dá življenje v tišini; ne primora nas, ampak nas osvobaja; z nami ne ravna kot s tujci, ampak nase vzame naše zlo, nase vzame naše grehe.
Kako se osvoboditi predsodkov o Bogu? Glejmo razpelo in berimo evangelij
Da bi se osvobodili predsodkov o Bogu, glejmo Križanega. In nato odprimo evangelij. V teh dneh, ko smo vsi v karanteni in doma, zaprti, vzemimo v roke ti dve stvari: razpelo – glejmo ga; in odprimo evangelij. To bo za nas – na nek način – kot veliko domače bogoslužje, saj v teh dneh ne moremo v cerkev. Razpelo in evangelij!
Bog je vsemogočen v ljubezni
V evangeliju beremo, da se Jezus tedaj, ko ljudstvo pride k njemu, da bi ga postavilo za kralja, na primer po pomnožitvi kruha, umakne (prim. Jn 6,15). In ko so nečisti duhovi želeli razodeti njegovo božje veličastvo, jih On utiša (prim. Mr 1,24-25). Zakaj? Ker Jezus ne želi, da bi ga napačno razumeli; ne želi da bi ljudje zamešali resničnega Boga, ki je ponižna ljubezen, z lažnim bogom, s posvetnim bogom, ki zbuja pozornost in se uveljavlja z močjo. Ni malik. Je Bog, ki je postal človek, kakor vsakdo izmed nas, in se izraža kakor človek, vendar z močjo svoje božanskosti. In kdaj je v evangeliju slovesno razglašena Jezusova identiteta? Ko stotnik reče: »Resnično je bil Božji Sin.« Izrečeno je tam, takoj po tem, ko je dal življenje na križu, saj ni več mogoče, da bi se zmotili: vidi se, da je Bog vsemogočen v ljubezni in ne na drug način. To je njegova narava, takšen je. On je Ljubezen.
Velika noč nam pravi, da Bog more vse obrniti v dobro
Ti bi lahko ugovarjal: »Kaj naj storim z Bogom, ki je tako šibak, ki umre? Raje bi imel boga, ki bi bil močan, Boga, ki bi bil mogočen!« Vendar pa veš, moč tega sveta mine, medtem ko ljubezen ostane. Le ljubezen varuje življenje, ki ga imamo, saj objema naše krhkosti in jih preoblikuje. Božja ljubezen je tista, ki je na veliko noč ozdravila naš greh s svojim odpuščanjem, ki je iz smrti naredila prehod življenja, ki je spremenila naš strah v upanje, našo tesnobo v zaupanje. Velika noč nam pravi, da Bog more vse obrniti v dobro. Da moremo z Njim resnično zaupati, da bo vse dobro. In to ni utvara, saj Jezusova smrt in vstajenje nista utvara: to je bila resnica. Zato nam je na velikonočno jutro rečeno: »Ne bojte se!« (prim. Mt 28,5). In tesnobna vprašanja glede zla ne izginejo naenkrat, ampak v Vstalem najdejo trden temelj, ki nam dopusti, da ne potonemo.
Odprimo srce Gospodu v molitvi: križ in evangelij
Dragi bratje in sestre, Jezus je spremenil zgodovino tako, da nam je postal blizu in je storil, da je postala, v kolikor je bila še vedno zaznamovana z zlom, zgodovina zveličanja. S svojo daritvijo na križu je Jezus premagal tudi smrt. Iz odprtega srca Križanega Božja ljubezen doseže vsakega izmed nas. Mi lahko spremenimo svojo zgodovino tako, da se približamo Njemu, da sprejmemo zveličanje, ki nam ga ponuja. Bratje in sestre, odprimo mu vse svoje srce v molitvi v tem tednu, v teh dneh: z razpelom in z evangelijem. Ne pozabite. Razpelo in evangelij. To bo domače bogoslužje. Odprimo mu vse svoje srce v molitvi, dopustimo, da se njegov pogled zaustavi na nas. Tako bomo razumeli, da nismo sami, ampak ljubljeni, saj nas Gospod ne zapusti in ne pozabi, nikoli. In s temi mislimi vam voščim blagoslovljen teden in blagoslovljeno veliko noč.
