Duhovniki in drugi pastoralni delavci, ki delijo svoje veselje in skrbi s Slovenci po Evropi, se od ponedeljka, 15. oktobra 2012, mudijo na jesenski konferenci v Rimu. Posvečajo jo bratskemu druženju in utrjevanju prijateljstva, duhovnemu bogatenju in veselemu razpoloženju, še zlasti pa teološkemu izpopolnjevanju in pastoralnemu načrtovanju. Ob škofu Petru Štumpfu, ki je pri SŠK odgovoren za Slovence po svetu, so se zbrali diakon, dva laika in šestnajst duhovnikov. Srečanje v Rimu bodo sklenili v petek, 19. oktobra 2012.

Zanimivo je bilo predavanje škofa Petra Štumpfa. S preprosto, vendar jasno besedo je predstavil novi pastoralni načrt Cerkve na Slovenskem z naslovom Pridite in poglejte. Škof pravi, da lahko obdobje uresničevanja pastoralnih smernic za Cerkev postanejo nove binkošti. Tudi na Slovenskem sta opazna novodobna pojava: upad števila nedeljnikov in izvotlitev vernih src. Izgubila se je bodisi želja po religioznosti bodisi želja po iskanju Boga v tisti skupnosti, ki se ji je razodel sam Jezus Kristus. Slovenska škofovska konferenca (SŠK) s prizadetostjo in zaskrbljenostjo gleda, kako so nekateri dogodki prejšnjega poletja razklali cerkveno občestvo in čuti nujno potrebo po novem dialogu in novi edinosti: ne samo dialoga med škofi in vlado, med škofi in mediji, ampak tudi in posebej med vsakim vernim in neverujočim. Cerkev je ranjena in rabi zdravnike. In prvi zdravniki so molivci zanjo.

Slovenskega kristjana danes zaznamuje precejšnje nepoznavanje verskih resnic in cerkvenih struktur, moralnega življenja in nerazumevanje odnosa verujočih do družbe in v družbi. Živimo sicer v času krize, a kriza je vedno izraz pričakovanja in iskanja. Cerkev se bo morala v prihodnosti marsičemu odpovedati in se vrniti k virom, vendar ne k virom iz 16. stoletja, ampak h Kristusu.

Sledil je zanimiv pogovor, med katerim so prisotni izrazili svoja mnenja, nakazali svoje poglede, ponudili nekatere rešitve in možnosti za prenovljeno oznanjevanje Božje besede in Božje ljubezni med ljudmi.

Dejstvo, da so se veliko časa ustavljali ob tretjem poglavju pastoralnega načrta, ki govori o pastoralnih izzivih (prim. PIP 61–102), dokazuje, da so rane polpretekle zgodovine še vedno žgoče in krvaveče. Prvi dan so sklenili s poročilom narodnega voditelja Janeza Puclja o spremembah v duhovniških in laiških vrstah.

V sredo, 17. oktobra 2012, so se po jutranji maši za pokojne sobrate zbrali v dvorani in se posvetili pogovoru o pastoralnem delu. Ugotavljajo, da se krajevne Cerkve v Evropi vedno bolj odpirajo manjšinam in jih čutijo kot del svojega bitja. V nekaterih škofijah priseljenci predstavljajo celo večino katoliškega občestva.

Pregledali so finančno stanje revije Naša luč in prejeli novico, da se z uredniškega mesta poslavlja dvajsetletni urednik Ljubo Bekš. Njegovo mesto bo v imenu Rafaelove družbe prevzel Lenart Rihar. Sodelavci opažajo, da se manjša število naročnikov in bralcev. Škof Štumpf jih je spodbudil, naj revijo vzamejo tudi za sredstvo pastoralnega delovanja med slovenskimi rojaki po svetu. Z njegovimi spodbudami se je strinjal tudi dosedanji urednik Bekš, ki je poudaril, da bo revija o(b)stala ali celo rastla, če jo bo sooblikoval čim širši krog sodelavcev.

Delovanje in načrtovanje Rafaelove družbe je predstavil Lenart Rihar. Navzoči so pozdravili dejstvo, da se v dejavnosti na poseben način vključujejo mladi ter iščejo pot v prihodnost na podlagi spoznavanja zgodovine in polpretekle dobe. Rafaelova družba duhovnike v domovini prosi, naj bodo pozorni do sodobnih emigrantov, posebej študentov in mladih delavcev, da jim bodo lahko nudili oporo tudi v tujini. Vsekakor je bogata bera priča številnih stikov s Slovenci zahodno in vzhodno od Ljubljane.

Pogovor je potekal tudi o položaju na Sv. Višarjah, kjer bo krajevnemu župniku potrebno priskočiti na pomoč za boljšo in temeljitejšo pastoralo.

Srédino popoldne so posvetili sprostitvi. Obiskali so Castel Gandolfo, si ogledali stari in znameniti observatorij ter se ustavili ob Albanskem jezeru, ki papežu v času dopusta nudi prijetno naravno okolje.

Zveza Rafael, ki združuje duhovnike, diakone in pastoralne delavce med slovenskimi rojaki v Evropi je tudi četrtek dopoldne posvetila razgovoru o verskih dejavnostih med našimi rojaki, s posebnim poudarkom na duhovno, teološko in pastoralno izobrazbo nas samih in naših ožjih sodelavcev. Vedno je tudi zanimiv pregled stanja v naših skupnostih: raste število zdomcev, upada pa število nedeljnikov. V rastoče število zdomcev spadajo zlasti mladi, ki se vključujejo v evropski akademski sistem. Njim želimo posvetiti posebno pozornost. Zbrani smo ugotavljali, da pripravljajo skoraj v vseh škofijah pastoralno prenovo župnij in dekanij, kar bo v prihodnosti vplivalo tudi na naše misije, ki bodo morale spremeniti obliko svojega delovanja bodisi zaradi novih krajevnih razmer bodisi zaradi upadanja števila izseljenskih duhovnikov. So pa verni laiki zelo aktivni v vseh skupnostih in v marsičem nadomeščajo duhovnika v zadevah, ki jim sam ni kos.

Z veliko radovednostjo in pozornostjo smo popoldne prisluhnili besedam gosta kard. Franca Rodeta, ki nam je spregovoril o letu vere. Krščanstvo je res v hudi preizkušnji, zlasti v Evropi, ki pozablja svoj krščanski spomin. A Benedikt XVI. opominja, da je človek še vedno religiozno bitje v iskanju Boga. To daje Cerkvi veliko odgovornost, obenem jo dela veselo, lepo, svobodno in življenjsko. Po kardinalovem mnenju nas ne čaka črna prihodnost, nasprotno, »čutudi narod zapusti svoje bogove, Bog nikoli ne zapusti svojega naroda«. Sama Cerkev na Slovenskem ima veliko možnosti in sposobnosti, da se zopet dvigne v polno in popolno krščansko dimenzijo, če se bomo vsi potrudili zanjo. Naš narod je v bistvu krščanski, katoliški.

Kardinal Rode je predstavil pobude Papeškega sveta za novo evangelizacijo, ki so namenjene vesoljni Cerkvi in krajevnim Cerkvam. Svoje razmišljanje pa je sklenil z osvetlitvijo osebnosti, ki je zgled nove evangelizacije, oče jasne vizije slovenstva, ekumenist, spoštljiv občudovalec drugih narodov in kultur, oče zedinjene Slovenije: bl. škof Anton Martin Slomšek.

Svojo jesensko srečanje smo sklenili, ko je na praznik sv. Luka legal mrak nad Rim in določili, da se zopet srečamo po Beli nedelji, na Barbani v gradeški laguni.

Poročilo je pripravil Karlo Bolčina.