Dragi sobratje duhovniki, dragi bratje in sestre!

Zbrani smo tu na Ptujski Gori na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja. Božja beseda iz prve kroniške knjige nam je spregovorila o skrinji zaveze, ki je potovala skupaj z Izraelci skozi puščavo. Bila je simbol navzočnosti Boga med izvoljenim ljudstvom. Ko je kralj David utrdil mesto Jeruzalem, je želel skrinjo prinesti v mesto. Zaradi dvoma, če dela prav, je skrinja čakala tri mesece v hiši neke družine. Tej družini, ki jo je sprejela, je prinašala srečo in blagostanje. Zakaj beremo ta odlomek o skrinji zaveze ravno pred Marijinim praznikom? Predvsem zato, ker je skrinja zaveze bivala prav v istem kraju in v hiši, kjer se potem odvije obisk Marije pri teti Elizabeti. Božja Beseda nam želi povedati, da je Marija skrinja nove zaveze, svetišče učlovečenega Boga. Tako kot je skrinja stare zaveze ostala v hiši tri mesece, tako je Marija ostala v hiši pri sorodnici Elizabeti prav tako tri mesece.

Marija dobi naziv Skrinja zaveze, ker se v njej začenja nova doba, med Bogom in ljudmi. Z Jezusovim rojstvom prihaja odrešenje, ki ga je Bog obljubil človeku. To je nova zaveza, ki jo Bog sklepa s človekom. Marija je Skrinja zaveze ker je vase sprejela učlovečenega Božjega Sina našega Odrešenika. Vase je sprejela živo Besedo, vase je sprejela Njega, ki bo odrešil človeštvo.

Tako je postala najtesneje povezana s Sinom, tako tesno, da si z njim deli tudi nebeško slavo.

V drugem berilu nam Pavel v 1. pismu Korinčanom vzklika: »Hvala pa Bogu, ki nam daje zmago, po našem Gospodu Jezusu Kristusu. » To veselje in hvaležnost Cerkev še posebej prevzame ob Marijinem vnebovzetju, ki je prvi sad zmage vstalega Kristusa nad smrtjo in dokončni poraz nad zlom.

Ob Marijinem Vnebovzetju tako gledamo Vstalega Gospoda, kako se sklanja k vsem ženam in moškim, da bi jih popeljal v k sebi v nebo.

Praznik Marijinega vnebovzetja je prav zato v prvi vrsti praznik neizmerne Božje ljubezni. Bog je Marijo izbral, kot tisto, ki bo svetu podarila Odrešenika.

Bila je prva, ki je verjela, da je njen otrok Božji sin, zato je tudi prva, ki je bila z dušo in telesom vzeta v nebesa. Marijino vnebovzetje je velika skrivnost, ki pa ne zadeva samo Marijo, ampak vsakega od nas, saj gre tudi za našo prihodnost.

Marija je tista, ki hodi pred nami po poti vere. Vsak izmed nas, ki je po krstu svoje življenje povezal z Jezusom, se je tudi podal za njim, kot je Marija, ki je svoje življenje povezovala z Jezusovim in mu sledila do konca, saj jo najdemo pod križem.

Današnji evangelij nam je spregovoril o duhovnem materinstvu, ki je še bolj vzvišeno od telesnega in za katerega vemo, da daje nekaj čudovitega. Marija je postala najprej duhovna mati, ko je na Božje povabilo izrekla svoj »zgodi se«. Takrat se je odločila, da bo njeno življenje izpolnjevanje Božje volje. To jo je potem usposobilo za telesno materinstvo.

Vsak od nas je povabljen, da postajamo duhovni očetje in matere. To postajamo, ko damo prednost izpolnjevanju Božje volje, ko vsak na svoj način, vsak v svojem poklicu živimo in izpolnjujemo Božji načrt, ki ga je Bog položil v vsakega od nas: To pa pomeni, če sprejmemo v veri njenega Sina in se pustimo voditi njegovi besedi, nam on kaže pot in nam daje moč, da lahko vztrajamo tudi v težkih trenutkih, ko se srečamo s preizkušnjami.

Danes Cerkev obhaja tudi god minoritskega patra sv. Maksimilijana Kolbeja, ki je bil človek globoke in resnične vere. Koncentracijsko taborišče, kjer je doživljal grozote in nečloveškost, vse to ga v tej veri ni omajalo. Ostal je zvest Kristusov učenec, ki ni imel pred očmi le sebe, ampak tudi bližnje. To je najlepše pokazal, ko je stopil v vrsto, ki je bila določena za smrt, in sicer namesto družinskega očeta, kateremu je s tem rešil življenje. Tako je sv. Maksimilijan Kolbe sklenil svoje življenje, kot daritev v popolni izročitvi Bogu.        

Na predvečer Marijinega Vnebovzetja nas lik sv. Maksimilijana Kolbeja vabi na pot zaupne in ponižne vere. Kot je Marija na zemlji pripravila bivališče Bogu in mu omogočila, da se je lahko naselil med nami, tako je vsak od nas povabljen, da v svojem srcu da prostor Bogu, s tem, da veruje in mu zaupa.

Za Kristusom je Marija druga priča nesmrtnosti človeka, ki je tesno povezan z Bogom. Če se bomo tudi mi vztrajno prizadevali za to povezanost, za vedno globlji in iskren odnos z Bogom tu na zemlji, smo tudi mi na poti, ki nas vodi v polnost življenja z njim, v nebeški slavi. Amen.

msgr. Alojzij Cvikl DJ, mariborski nadškof metropolit