Danes je svetovni dan molitve za skrb stvarstva. Papež Frančišek in ekumenski patriarh Bartolomej sta ob tej priložnosti prvič pripravila skupno sporočilo.
Vernike in ljudi dobre volje vabita k molitvi in premišljevanju o preprostem in solidarnem načinu življenja ter odgovorni uporabi zemeljskih dobrin.
Človeštvo naj bi varovalo stvarstvo
Papež in patriarh najprej spomnita na pripoved o stvarjenju, ki nam ponuja panoramski pogled na svet. Sveto pismo pravi, da je »na začetku« Bog ustvaril človeštvo, da bi sodelovalo v varovanju in zaščiti naravnega okolja. Na začetku, kot beremo v Genezi, »še ni bilo nobenega poljskega grmičja na zemlji in trava še ni rastla na polju, kajti Gospod Bog še ni pošiljal dežja na zemljo in ni še bilo človeka, da bi polje obdeloval« (glej 1 Mz 2,5). Zemlja nam je bila zaupana kot plemenit dar in kot dediščina, do katere imamo vsi odgovornost, da bi se »na koncu« vse stvari na zemlji in v nebesih osredinile v Kristusu (glej Ef 1,10). »Človeško dostojanstvo in blaginja sta globoko povezana s skrbjo celotnega stvarstva.«
Odtujenost od izvornega načrta stvarstva
Vendar pa nam zgodovina sveta kaže zelo drugačno situacijo. Razodeva nam moralno propadajoč scenarij, v katerem naše drže in obnašanja do stvarstva zatemnjujejo poklicanost Božjih sodelavcev. Naša nagnjenost k lomljenju krhkih in uravnovešenih ekosistemov, nenasitna želja po manipuliranju in kontroliranju omejenih virov planeta, pohlep, da bi iz trgovine dobili neomejen profit – vse to nas je odtujilo od izvornega načrta stvarstva. »Ne spoštujemo več narave kot skupnega daru. Obravnavamo jo kot zasebno lastnino. Ne vstopamo več v odnos z naravo, da bi jo podpirali, ampak smo do nje oblastni, da bi gojili naše strukture.«
Odgovornost do stvarstva in spoštovanje oseb
Posledice takšnega svetovnega pogleda so tragične in trajne. Človeško in naravno okolje se skupaj kvarita, to pa obremenjuje najranljivejše osebe, beremo v sporočilu. Vpliv klimatskih sprememb se odraža predvsem pri ljudeh, ki živijo revno po vseh koncih sveta. »Naša dolžnost, da odgovorno uporabljamo zemeljske dobrine, vključuje tudi priznanje in spoštovanje vsake osebe in vseh živih bitij. Nujen poziv in izziv, da prevzamemo skrb za stvarstvo, predstavljata vabilo vsemu človeštvu, da si prizadeva za trajnostni in celostni razvoj.«
Spremeniti stil življenja. Več preprostosti in solidarnosti
Papež Frančišek in patriarh Bartolomej izražata skupno zaskrbljenost za Božje stvarstvo in poudarjata, da je zemlja skupno dobro. Obenem vabita vse osebe dobre volje, da danes namenijo nekaj časa molitvi za okolje. Izrazita hvaležnost Stvarniku za čudovit dar stvarstva ter obljubo, da si bosta prizadevala za njegovo varovanje in ohranjanje za prihodnje generacije. »Cilj naše molitve je spremeniti način, s katerim dojemamo svet, da bi spremenili način, s katerim vstopamo v odnos s svetom. Cilj, ki si ga zastavljamo, je, da bi v naše življenjske stile pogumno sprejeli več preprostosti in solidarnosti,« zapišeta.
Potrebujemo konkreten in kolektiven odgovor
Papež in patriarh se na vse, ki zavzemajo pomembna mesta na družbenem, ekonomskem, političnem in kulturnem področju, obračata s pozivom, naj z odgovornostjo prisluhnejo kriku zemlje in se posvetijo potrebam ljudi, ki so odrinjeni na obrobje. Predvsem pa naj odgovorijo na prošnjo mnogih in pristanejo na globalni sporazum, da bi ranjeno stvarstvo ozdravelo.»Prepričana sva, da ni mogoča pristna in trajna rešitev na izziv ekološke krize in klimatskih sprememb brez konkretnega in kolektivnega odgovora, brez skupne odgovornosti in brez postavljanja solidarnosti in služenja na prvo mesto,« zapišeta Frančišek in Bartolomej.
