V petek, 28. julija 2017, je ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore OFM sprejel delegacijo Ruske pravoslavne Cerkve.

Ljubljanski nadškof metropolit msgr. Stanislav Zore OFM je v družbi celjskega škofa in predsednika Slovenskega ekumenskega sveta pri SŠK msgr. dr. Stanislava Lipovška sprejel predstavnike Ruske pravoslavne cerkve. Zbrane je nagovoril z naslednjimi besedami:

Vaše visokopreosveštenstvo metropolit Hanti-Mansijski in Surgutski gospod Pavel, ekscelenca msgr. dr. Stanislav Lipovšek, celjski škof, spoštovani člani ruske delegacije, spoštovani vsi navzoči.
Ko je bila prva svetovna vojna v polnem razmahu, se je proti vojakom, ki so veliko pretrpeli že zaradi samega vojnega meteža, postavila tudi narava z ostro zimo. Tako je 8. marca leta 1916 snežni plaz, ki se je utrgal s pobočij pod Mojstrovko, zasul 110 ruskih vojakov in 7 avstroogrskih stražarjev. V trenutku jih je združil leden objem smrti.
Ta dogodek od takrat naprej ostaja sveti kraj srečevanja med dvema narodoma. Pa ne samo med dvema, kajti prepričan sem, da vsak človek, ki ga pot pripelje mimo kapelice in se ustavi ob njej, v srcu nosi dobro misel, morda tudi molitev za pokojne in za žive, da bi znali živeti svoje življenje v odgovornosti za dobro vseh ljudi.
Že sama nesreča je na tem kraju uresničila, ki bi ga z nekaj zadržki imenoval ekumenizem smrti. Ob tem se spominjam pogreba katoliškega očeta sredi Beograda. Še vedno so v meni žive besede duhovnika, ki je vodil pogreb. Rekel je: »Do vrat smrti smo katoličani, smo pravoslavni, smo pripadniki različnih ver. Ko pa prestopimo vrata smrti in se iz obličja v obličje srečamo s svojim Bogom, smo samo še Božji otroci, samo še bratje in sestre.«
Zato je pomembno, da tudi na poti življenja z globoko vero služimo Bogu. Čim bolj bo namreč naše srce potopljeno v Boga, tem bolj bomo tudi postajali med seboj bratje in sestre, kajti naš Bog se imenuje Bog ljubezni, kakor je zapisal sveti Janez in kakor je to izrazil naš največji pesnik France Prešern.
Vesel sem, da smem ob letošnji spominski slovesnosti ob ruski kapelici pozdraviti v prostorih ljubljanske nadškofije Vas, vaše visokopreosveštenstvo metropolit Hanti-Mansijski in Surgutski gospod Pavel, vas, dragi celjski škof ekcelenca msgr. dr. Stanislav Lipovšek in vse druge člane ruske delegacije in naše gostitelje. Ob vašem obisku in ob tem spominskem dogodku prosim Boga, da bi bil to še en kamenček v mozaiku povezovanja med narodi in ekumenskega srečevanja med Cerkvami, in da bi to povezovanje prinašalo našemu času in svetu evangeljsko sporočilo sožitja in sodelovanja, ki temelji ne medsebojnem spoštovanju vseh ljudi.
Dobrodošli v Sloveniji, dobrodošli v Ljubljani in Bog naj vas blagoslavlja. Naj vam s svetim Frančiškom Asiškim zaželim: Mir in dobro!