Zanima me, kako je z obdavčitvijo cerkvenih nepremičnin, sindikati namreč predlagajo obdavčitev nepremičnin Cerkve. Kako so cerkvene nepremičnine obdavčene (kateri davek in višina) – ali plačujete davek za nepremičnine, ki jih uporabljate v poslovne namene, ne pa za tiste, ki jih uporabljate za verske? Konkretno: ali denimo plačujete davek za gozdove? Koliko in katerega davka ste državi plačali lani?

Katoliška Cerkev na Slovenskem obstaja v več kot 800 pravnih osebah, med katere sodijo škofije, župnije in samostani oz. redovne skupnosti. Cerkvene ustanove kot pravne osebe plačujejo naslednje davke in prispevke:

1. davek od vseh stavbnih zemljišč, razen za cerkve kot sakralne objekte;
2. davek od dohodkov pravnih oseb v okviru opravljanja pridobitne dejavnosti na trgu (prodaje, najemnine, obresti…). Izvzeti so darovi, donacije, dotacije in drugi dohodki iz nepridobitne dejavnosti, enako kot velja za društva, zavode, fundacije, politične stranke, zbornice in reprezentativne sindikate;
3. davek ob prodaji nepremičnin;
4. prispevek za vzdrževanje gozdnih cest (lastniki gozdov);
5. obvezno članarino za članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (lastniki zemljišč);
6. 20 % DDV pri nakupih opreme, obnovi nepremičnin, tudi cerkva, itd. Ker cerkvene pravne osebe niso zavezanke za DDV, plačanega DD-ja ne dobijo povrnjenega.

Podatek, kolikšna je vsota posameznega davka, ki so ga lani plačale posamezne cerkvene pravne osebe, ni na voljo. V Cerkvi na Slovenskem ne vodimo skupnih evidenc o prihodkih in odhodkih posameznih cerkvenih pravnih oseb, ker vse pravne osebe znotraj Cerkve uživajo določeno stopnjo avtonomije na podlagi določb kanonskega prava. Vsaka pravna oseba v Cerkvi torej vodi svojo evidenco, skupne podatke pa imajo oz. so dolžni voditi pristojni državni organi.

O višini sredstev, ki jih država daje posameznim pravnim osebam v Sloveniji, veliko pove naslednji podatek: cerkvene pravne osebe so lastnik več kot 80 % kulturnih spomenikov v naši državi, država pa jim za njihovo vzdrževanje in obnovo namenja le 20 % denarja od deleža, ki ga sicer daje v te namene. Poleg tega cerkveno pravne osebe plačajo več DDV-ja ob obnovah kulturnih spomenikov, kot pa jim država nameni pomoči za njihovo vzdrževanje.

Za objektivno sliko obdavčitve dohodkov cerkvenih pravnih oseb je treba prikazati celotno davčno sliko, torej davke, ki jih Cerkev plačuje. Bistveno je, da Cerkev plačuje davke za vse dohodke iz pridobitne dejavnosti. Pri tem je pridobitna dejavnost lahko samo dopolnilna dejavnost neobdavčeni nepridobitni dejavnosti oz. verski dejavnosti, ki je dobrodelne oz. socialne narave.

Verske skupnosti so pri opravljanju ekonomske dejavnosti najprej davčne zavezanke po Zakonu o davku na dodano vrednost (ZDDV). Samo ko gre za opravljanje dejavnosti, ki so v javnem interesu (npr. pri zagotavljanju osebja za duhovne potrebe v bolnišnicah, za namene socialno varstvenih domov, domov za starejše, varstva otrok in mladostnikov ipd.), so verske skupnosti oproščene plačila davka. Taka oprostitev velja tudi za vse druge zavezance, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu po ZDDV. Neobdavčene so npr. storitve za domove za starejše in dobava blaga, ki je z njimi neposredno povezana, kolikor jih kot javno službo opravljajo javni socialno varstveni zavodi ali druge osebe na podlagi koncesije.

Na podlagi Zakona o dohodnini (ZDoh) so z dohodnino obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oz. doseženi v davčnem letu. Dohodek verskih delavcev iz naslova razmerja z versko skupnostjo je predmet dohodnine, saj zakon določa, da gre pri tem dohodku za dohodek iz zaposlitve. Se pa dohodnine ne plačuje od obveznih prispevkov za socialno varnost, ki jih za posamezne zavarovance v skladu s posebnimi predpisi plačuje Slovenija. Sem sodijo tudi obvezni prispevki za socialno varnost, ki jih za verske delavce deloma krije RS.

Na podlagi Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (ZDDPO) so verske skupnosti oproščene plačevanja davka od dohodkov pravnih oseb, če so ustanovljene za opravljanje nepridobitne dejavnosti. Enako oprostitev pod istimi pogoji uživajo zavodi, društva, ustanove, politične stranke, zbornice in reprezentativni sindikati. Vendar zakon, skladno z zgoraj omenjeno sistematiko davčne zakonodaje tudi določa, da verske skupnosti plačujejo davek od dohodkov pravnih oseb od dohodkov, ki jih pridobijo pri opravljanju pridobitne dejavnosti. Tudi ZDDPO tako določa oprostitev samo za dohodke iz nepridobitne dejavnosti, prihodki in odhodki, ki izhajajo iz opravljanja pridobitnih dejavnosti, pa sodijo v osnovo za davek oz. v dobiček, kot je določen z ZDDPO.

Zakon o davku na promet nepremičnin (ZDPN) določa, da se kot promet nepremičnin po tem zakonu šteje vsak odplačni prenos lastninske pravice na nepremičnini. Glede davčnih oprostitev zakon ne loči med posameznimi naslovniki, ampak določa, da se davek po tem zakonu ne plačuje od prenosa nepremičnin, ki imajo status kulturnega spomenika, pod pogojem, da je kulturni spomenik dostopen za javnost ali da je namenjen izvajanju kulturne dejavnosti, o čemer lastnik sklene z ministrstvom, pristojnim za kulturo, sporazum z neomejenim trajanjem. Verske skupnosti so torej zavezanke za davek na promet nepremičnin, še več, zavezanke so celo, če razpolagajo z nepremičninami, ki imajo status kulturnega spomenika, ob pogoju, da ta ni dostopen javnosti. Zakon na ta način varuje javni interes, ki se kaže v dostopnosti kulturnega spomenika. Tako so verske skupnosti v povsem enakem položaju kot ostali zavezanci.

Zakon o davku na dediščine in darila (ZDDD) določa, da je pravna oseba zasebnega prava, ustanovljena na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti ali za opravljanje dejavnosti zaščite in reševanja, oproščena plačati davek na podlagi tega zakona le, če gre za darilo oz. dediščino, ki je namenjena opravljanju take dejavnosti pravne osebe. Verske skupnosti so torej zavezane plačati davek na dediščine in darila, razen če ga namenijo za opravljanje svoje dejavnosti. Za dejavnost verskih skupnosti se poleg dejavnosti zagotavljanja tipične duhovne oskrbe štejejo tudi dejavnosti, ki jih verske skupnosti opravljajo kot splošno koristne organizacije, in sicer tako na področju kulture, vzgoje in izobraževanja ter solidarnostnih, karitativnih in drugih dejavnosti s področja socialne države, s katerimi, kot to določa Zakon o verski svobodi, bogatijo nacionalno identiteto in s tem opravljajo pomembno družbeno nalogo.

Prav tako ZDDD določa, da davka ne plača davčni zavezanec, ki podeduje ali dobi v dar prejeto premoženje in ga brez povračila odstopi med drugim tudi pravnim osebam zasebnega prava, ustanovljenim na podlagi zakona za opravljanje verske, človekoljubne, dobrodelne, zdravstvene, socialno-varstvene, izobraževalne, raziskovalne ali kulturne dejavnosti, vendar le, če je premoženje namenjeno izključno za nepridobitne namene prejemnika. Bistveni element oprostitve plačila davka je torej nepridobitni namen. ZDDPO določa, da gre za pridobitni namen, ko se opravlja neko dejavnost z namenom ustvarjanja dobička. Če se torej s prejetim premoženjem ustvarja dobiček, potem so tudi verske skupnosti zavezane plačati davek.

Še vedno veljavne določbe šestega poglavja Zakona o stavbnih zemljiščih iz leta 1984 določajo, da se nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča ne plačuje za stavbe verskih skupnosti, ki jih te uporabljajo za svojo versko dejavnost. Verske skupnosti so torej oproščene plačevanja nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, vendar samo za tista zemljišča, ki jih uporabljajo za svojo versko dejavnost. Nadomestila se ne plačuje tudi za objekte tujih držav, ki jih uporabljajo tuja diplomatska in konzularna predstavništva ali v njih stanuje njihovo osebje, pa tudi ne za objekte mednarodnih in meddržavnih organizacij, ki jih uporabljajo te organizacije ali v njih stanuje njihovo osebje, če ni v mednarodnem sporazumu drugače določeno.