Papež Frančišek je svetišču Device Marije na Gorci v Malečniku podelil izjemen privilegij, verniki bodo poslej lahko v njem prejeli dar popolnega odpustka.

Rimski kardinal Stanislaw Rylko, nadžupnik bazilike Marije Vélike, je Marijino božjepotno cerkev na Gorci z duhovno sorodstveno vezjo pridružil papeški baziliki Marije Vélike v Rimu, ki je največja Marijina cerkev na svetu, in jo vpisal na poseben seznam bazilike, na katerem so najpomembnejše Marijine cerkve z vsega sveta. Gre za veliko posebnost in redkost, saj vsaka cerkev ne more biti pridružena papeški baziliki.

Marijina cerkev na Gorci je že sicer več let vključena v mednarodno Marijino kulturno romarsko pot, ki vodi iz Čenstohove na Poljskem prek Levoče na Slovaškem do Mariazella v Avstriji, nato pa skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje na Hrvaško. Ta pridružitev pa pomeni še višje mednarodno priznanje in še večjo prepoznavnost za svetišče ter tudi za Malečnik in mesto Maribor, to je tudi edina cerkev na območju Mestne občine Maribor, ki ji je podeljen tak status.

Z duhovo sorodstveno vezjo med cerkvijo na Gorci in papeško baziliko sta ti postali na nek način »sorodnici«. To sorodstvo je duhovne narave, kar pa se najbolj kaže v tem, da je po vzpostavitvi tega »sorodstva« papež Frančišek vernikom, ki bodo obiskali Marijino cerkev v Malečniku, omogočil, da bodo lahko prejeli popolni odpustek.

V Malečniku so slovesen trenutek obeležili s tridnevnim praznovanjem z vrhuncem na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra 2023, ko je tudi vsakoletni glavni romarski shod na Gorci. V sredo, 6. septembra 2023, je bil na Glaserjevi ploščadi koncert orkestra Slovenske Policije s solisti SNG Maribor in ognjemetom, nastopili so Andreja Zakonjšek Krt, Tim Ribič in drugi. V četrtek, 7. septembra, je bila praznična maša na predvečer praznika ter po njej procesija z lučkami in Marijinim kipom, vodi jo je apostolski nuncij v Kanadi nadškof dr. Ivan Jurkovič. Po maši je bil tradicionalen prihod romarjev iz Cerkvenjaka (Sv. Anton v Slovenskih goricah), vigilija in nato romarska maša ob polnoči. Vrhunec praznovanja je bil na praznik male maše, na praznik Marijinega rojstva, 8. septembra, ko je tudi vsakoletni glavni romarski shod na Gorci. V prepolni cerkvi na Gorci je bila slovesna maša, ki jo je ob somaševanju mnogih duhovnikov iz nadškofije vodil mariborski nadškof Alojzij Cvikl.

»Župnija Svetega Petra ima dolgo in bogato zgodovino in v veliko čast si lahko vsi prisotni štejemo, da smo navzoči ob tako pomembnem dogodku za naš kraj, za bližnjo in širšo okolico. Praznovanje Marijinega rojstva, 530. obletnica prve pisne omembe cerkve ter razglasitev duhovne sorodstvene vezi med našo Gorco in papeško baziliko Marije Velike v Rimu so posebnosti, na katere smo lahko in moramo biti ponosni,« je v pozdravnem nagovoru na začetku maše dejal predsednik sveta Krajevne skupnosti Malečnik Vladimir Stožer.

Bernarda Kelbič je v imenu krajanov dejala, da so župljani in krajani, romarji in obiskovalci »neizmerno hvaležni za posebne milosti, ki na ta način prihajajo nad nas in bodo obogatile naše duhovno življenje ter povezanost z Bogom in Materjo Marijo, ki jo na tem hribu že več kot pol tisočletja vneto častimo kot Marijo gorsko. Počaščeni smo, gospod nadškof metropolit, da ste v tem zgodovinskem trenutku in na glavni praznik te cerkve, praznik Marijinega rojstva, z nami.« Spomnila je, da je svetišču Device Marije na Gorci poseben pečat vtisnil duhovnik Marko Glaser in da je vanj rad zahajal naš prvi slovenski blaženi škof Anton Martin Slomšek. »Naša cerkev na Gorci je stara 530 let in ima zaradi tega morda kakšno gubo več, a je kljub častitljivi starosti v njej še zmeraj in vedno bolj moč čutiti duhovno svežino in mladost vere, kar je od vsega najpomembnejše, saj je za Marijine praznike vedno premajhna.

Nadškof Alojzij Cvikl je v nagovoru dejal, da je ta praznik še posebej slovesen, saj je papež Frančišek tukajšnje svetišče Matere Božje na Gorci pridružil v prijateljsko duhovno sorodstveno vez s papeško baziliko Marije Snežne v Rimu. S tem je dobilo to svetišče poseben status, saj omogoča vernikom, ki obiščejo to svetišče, opravijo spoved, zmolijo veroizpoved in očenaš po namenu svetega očeta, dar popolnega odpustka. Kaj to pomeni? »Pri spovedi dosežemo spravo z Bogom, odpuščanje grehov in spravo s Cerkvijo. Zopet najdemo mir in duhovno tolažbo in smo okrepljeni za življenjske izzive. Odpustek nas po spovedi odveže zadoščevanja za grehe, katerih krivda je izbrisana pri spovedi. Gre za dar in spodbudo, ki ga prejme tisti, ki je pripravljen na ta dar, pod pogoji, ki jih določi Cerkev. Ta dar lahko namenim tudi našim pokojnim.«

Svetišče na Gorci je s tem dobilo še večjo veljavo in vlogo, saj bodo lahko iskreni iskalci in vsi, ki želijo hoditi za Gospodom po Marijinem vzgledu, na tem mestu dobili duhovne darove, potrebne za nadaljnjo duhovno pot. Nadškof je vesel, da se je to zgodilo na praznik Marijinega rojstva, ko to svetišče obhaja svoj patrocinij.

Med romarskimi kraji posebno mesto predstavljajo ravno Marijina svetišča. Med temi pa ima posebno mesto največja Marijina cerkev na svetu. To je bazilika Marije Snežne ali Marije velike v Rimu. Tej baziliki bo od danes naprej duhovno pridružena cerkev Matere Božje na Gorci. Nadškof Cvikl je vesel, da se je to zgodilo pred svetim letom, ki ga bomo obhajali leta 2025 in nas bo vabilo, da postajamo »romarji upanja«.

»Naj to svetišče na Gorci, ki je bilo tako ljubo in blizu našemu bl. A. M. Slomšku, osebnemu prijatelju šempetrskega župnika Marka Glasarja, tudi nam postaja vedno bližje. Naj bo prostor, kjer bomo dobivali novih spodbud za rast v veri, za rast v dobrem, da bomo odgovorno in zavzeto živeli v tem svetu in ne bomo podlegli miselnosti tega sveta, ampak vedno bolj postajali znamenje ljubeče božje skrbi za človeka, kot je Božja Mati Marija.«

Po pridigi je nadškof Cvikl v poseben prostor postavil Slomškove relikvije, ki so jih imeli v župnijski cerkvi Sv. Petra. Danes so jih prenesli v gorsko cerkev, kjer bodo za trajno ostale, saj je Slomšek večkrat maševal prav v gorski cerkvi in v njo rad zahajal.

Malečniški župnijski upravitelj dr. Sebastijan Valentan je prebral prevod vatikanske listine, v kateri je potrjeno, da je papež Frančišek cerkvi na Gorci podelil dar popolnega odpustka.

Z zadnjim dejanjem je papež Frančišek že drugič v kratkem času pokazal povezanost z Malečnikom. Oktobra 2021 je namreč otrokom iz Malečnika poslal zahvalno pismo, ki ga je tudi lastnoročno podpisal. Otroci so mu pred tem poslali risbice, ki so jih ustvarili na takratnih poletnih delavnicah.

Nato je nadškof Cvikl blagoslovil spominsko ploščo ob vhodu v cerkev, ki bo spominjala na današnji pomemben dogodek in potegnil za vrv, da se je oglasil zvon.

Več informacij in fotografij najdete na spletni strani Družine.