Med sklepno slovesnostjo današnjega molitvenega srečanja za mir v Assisiju, je bil prebran Poziv k miru, ki je bil zatem izročen otrokom različnih narodnosti. Sledili so še trenutek tišine za žrtve vojn, podpis Poziva k miru, med katerim sta bila prižgana dva svečnika, in pozdrav miru. Predstavniki različnih svetovnih verstev v Pozivu k miru izpostavljajo, da je Mir ime Boga, odločno zavračajo vsako obliko nasilja in zlorabe vere za upravičevanje vojne in terorizma, odgovorne politike pa pozivajo, naj si konkretno prizadevajo za mir in odstranijo vzroke konfliktov. Ob koncu so tudi obnovili svojo zavzetost za mir.
Poziv miru
Moški in ženske različnih verstev smo se kot romarji zbrali v mestu svetega Frančiška. Tu so je leta 1986 na povabilo papeža Janeza Pavla II. zbrali verski predstavniki z vsega sveta, prvič na tako obiskan in slovesen način, da bi potrdili neločljivo vez med veliko dobrino miru in pristno versko držo. S tistim zgodovinskim dogodkom se je začelo dolgo romanje, ki se je dotaknilo mnogih mest po svetu in s tem vključilo mnoge vernike v dialog in molitev za mir; združilo je brez pomešanosti, dalo življenje trdnim medverskim prijateljstvom in prispevalo k ugasnitvi nemalo konfliktov. To je duh, ki nas razvnema: uresničiti srečanje v dialogu, zoperstaviti se vsaki obliki nasilja in zlorabi vere za upravičevanje vojne in terorizma. In vendar, v preteklih letih so bili mnogi narodi boleče ranjeni z vojno. Ni se vedno spoznalo, da vojna slabša svet in zapušča dediščino bolečine in sovraštva. Z vojno so vsi poraženci, tudi zmagovalci.
Našo molitev smo obrnili na Boga, da bi svetu podaril mir. Priznavamo potrebo po stalni molitvi za mir, kajti molitev varuje svet in ga razsvetljuje. Mir je ime Boga. Kdor kliče ime Boga za upravičevanje terorizma, nasilja in vojne, ne hodi po Njegovi poti: vojna v imenu verstva postane vojna s samim verstvom. S trdnim prepričanjem torej poudarjamo, da nasilje in terorizem nasprotujeta pravemu verskemu duhu.
Prisluhnili smo glasu ubogih, otrok, mladih generacij, žensk ter mnogih bratov in sester, ki trpijo zaradi vojne. Z njimi odločno trdimo: Ne vojni! Naj ne ostane neslišan krik bolečine mnogih nedolžnih. Prosimo odgovorne državnike, da bi se ustavili povodi za vojne: pohlep po moči in denarju, lakomnost tistih, ki trgujejo z orožjem, strankarski interesi, maščevanja zaradi preteklosti. Poveča naj se konkretno prizadevanje za odstranitev vzrokov, ki botrujejo konfliktom: razmere revščine, krivice in neenakosti, izkoriščanje in zaničevanje človeškega življenja.
Naj se končno začne nov čas, v katerem bo globalizirani svet postal ena družina narodov. Udejanja naj se odgovornost za gradnjo resničnega miru, ki bo pozorna na pristne potrebe oseb in narodov, ki bo preprečila konflikte s sodelovanjem, ki bo premagala sovraštva in presegla pregrade s srečanjem in z dialogom. Nič ni izgubljeno, ko se dejansko prakticira dialog. Nič ni nemogoče, če se v molitvi obračamo na Boga. Vsi so lahko obrtniki miru; iz Assisija s prepričanostjo obnavljamo svoje zavzemanje, da to bomo, z Božjo pomočjo, skupaj z vsemi moškimi in ženskami dobre volje.
