V slovenščini je izšla apostolska spodbua papeža Frančiška z naslovom VESELJE EVANGELIJA (Evangelii Gaudium).
Na tiskovnem uradu Svetega sedeža so predstavili apostolsko spodbudo papeža Frančiška z naslovom VESELJE EVANGELIJA (Evangelii Gaudium). Poleg msgr. Rina Fisichelle, predsednika Papeškega sveta za pospeševanje nove evangelizacije, sta dokument o oznanjevanju evangelija v današnjem svetu predstavila še msgr. Claudio Maria Celli, predsednik Papeškega sveta za sredstva družbenega obveščanja, in generalni tajnik škofovske sinode msgr. Lorenzo Baldisseri.
Msgr. Rino Fisichella: Apostolska spodbuda napisana v luči veselja
Msgr. Rino Fisichella je zatrdil, da je papeževa apostolska spodbuda »napisana v luči veselja zaradi ponovnega odkritja vrelca evangelizacije v sodobnem svetu«. Frančišek v njej začrta poti pastoralnega delovanja v prihodnjih letih. Povabi k preroškemu in pozitivnemu pogledu na stvarnost, ne da bi pri tem spregledali težave.»Papež Frančišek vliva pogum in spodbuja, da zremo naprej kljub trenutku krize in iz Kristusovega križa in vstajenja ponovno naredimo prapor zmage,« je dejal Fisichella. Dokument odraža papeževe pastoralne izkušnje, predvsem pa poziv, naj sprejmemo trenutek milosti, ki ga živi Cerkev, ter se z vero, prepričanjem in navdušenjem podamo na novo stopnjo poti evangelizacije.
Spodbuda Veselje evangelija je razdeljena na pet poglavij, ki so kot temeljni stebri Frančiškovega pogleda na novo evangelizacijo. Prvo poglavje je namenjeno reformi Cerkve, ki mora izstopiti iz sebe, da bi lahko srečala druge. Drugo poglavje govori o izzivih sodobnega sveta in preseganju skušnjav, ki ogrožajo novo evangelizacijo. Na prvem mestu je treba okrepiti lastno identiteto, brez kompleksov manjvrednosti, ki nato vodijo v skrivanje svoje identitete in prepričanj. V tretjem poglavju je poudarjeno, da je evangelizacija naloga, ki pripada celotnemu Božjemu ljudstvu, iz nje ni nihče izključen, ni pridržana in ne poverjeno neki posebni skupini. Nakazani so tudi načini in stopnje njenega napredka. Družbeni razsežnosti evangelizacije je namenjeno četrto poglavje. Zadnje, peto poglavje pa govori o »duhu nove evangelizacije«; ta se namreč razvija pod primatom delovanja Svetega Duha.
Msgr. Claudio Maria Celli: Veder, prisrčen, neposreden jezik
Msgr. Claudio Maria Celli je spregovoril o komunikativni razsežnosti papeškega dokumenta. Po njegovih besedah papež uporablja »veder, prisrčen, neposreden jezik«, skladen s stilom, ki se je izrazil v teh mesecih pontifikata. Dokument je napisan na skoraj pogovoren način in zaznamovan z močnim pastoralnim tonom. Nahajamo se pred »pastirjem, ki je v premišljujočem pogovoru z verniki«. Kot zapiše sam papež: »V tej spodbudi se želim obrniti na krščanske vernike, da bi jih povabil k novi stopnji evangeljskega oznanjevanja, zaznamovanega s takšnim veseljem. Hkrati želim nakazati pot Cerkve v prihodnih letih.«
V apostolski spodbudi vidimo, da se papež Frančišek dobro zaveda razmer v današnjem svetu, predvsem na področju zdravja, vzgoje in komunikacije, je pojasnjeval msgr. Celli. Zaveda se, da je današnja informacijska družba nasičena s podatki in da obenem lahko vodi v veliko površinskost glede moralnih vprašanj. Papež zato poudarja, da je potrebna takšna vzgoja, ki uči kritičnega mišljenja in zagotavlja ustrezen način zorenja vrednot. Hitrost današnje komunikacije in način delovanja medijev pogosto tvegata, da je sporočilo na koncu okrnjeno in zvedeno na sekundarne vidike. Tudi nekatera vprašanja glede moralnega nauka Cerkve so v nevarnosti, da ostajajo zunaj konteksta, ki jim daje smisel, ali pa se jih identificira z nekimi sekundarnimi vidiki, ki ne izražajo bistva sporočila Jezusa Kristusa. Papež zatrjuje, da moramo ostati realisti in ne jemati za samoumevno, da sogovorniki v celoti poznajo ozadje tega, o čemer govorimo, ali da naše govore lahko povežejo z bistvenim jedrom evangelija.
Papež Frančišek v dokumentu poudari tudi pomen jezika in zapiše, da je treba iskati načine, kako večno resnico izraziti v takšnem jeziku, ki dopušča razpoznati njeno trajno novost. Priznava, da pogosto ponujamo napačno podobo boga ali človeški ideal, ki v resnici ni krščanski. Evangelizacijsko prizadevanje se giblje med mejami jezika in okoliščin, a vendar je treba resnico evangelija oznanjevati na najboljši način, brez da bi se odpovedali resnici, dobremu in luči. Frančišek del apostolske spodbude posveti pridiganju. Problem namreč ni samo v znanju, ampak v konkretnem načinu razvijanja same pridige. Po papeževih besedah se je treba naučiti uporabljati podobe, »govoriti s podobami«. Jezik mora biti takšen, da ga poslušalci razumejo, da ne bi govorili v prazno. Pomembni so torej, preprostost, jasnost in pozitivna razsežnost, je še povedal msgr. Celli.
