Akademija ob 100. obletnici prve mature v slovenskem jeziku v Zavodu sv. Stanislava
Akademija je bila v torek, 18. junija 2013, v Zavodu sv. Stanislava. Številne predstavnike cerkvenega, političnega in družbenega življenja v Sloveniji je v imenu organizatorja akademije pozdravil mag. Šparovec, čestitke predsednika republike je posredoval akademik prof. dr. Boštjan Žekš, v imenu predsednika republike je bila prisotna njegova generalna sekretarka ga. Nataša Kovač, slavnostni govornik je bil predsednik Državne komisije za splošno maturo prof. dr. Blaž Zmazek. Gimnazijci so predstavili čas pred sto leti z odlomki iz Jegličevega dnevnika ter skozi avtorsko poezijo predvojnih in zdajšnjih dijakov.
Mag. Janez Šparovec je v nagovoru poudaril daljnovidnost knezoškofa Antona Bonaventura Jegliča, ustanovitelja zavoda, »ki je prepoznal potrebe časa, se zavzeto lotil postavitve popolne slovenske gimnazije ter z veliko podporo ljudi in ob zaupanju v Božjo pomoč in Marijino varstvo tudi uspel«. Ustanovitev Škofijske klasične gimnazije »je bilo pomembno versko, kulturno in državnotvorno dejanje, ki je odločilno zaznamovalo tedanjo družbo«. Dodal je, da tudi današnji časi, ko živimo v samostojni državi in v skupnosti evropskih držav, terjajo ozaveščanje ob ključnih dogodkih, ki so pomembni za našo narodno identiteto. Toplo je pozdravil tudi prof. Srečka Omana, predvojnega zavodarja, ki z jasno mislijo orisuje življenje in delo v Zavodu ravno v času, ko je izbruhnila 2. svetovna vojna.
Slavnostni govornik prof. dr. Blaž Zmazek je govoril o pomenu in vrednosti mature v slovenskem šolskem prostoru. Orisal jo je kot »še edini objektivni korektiv v vsej vertikali slovenskega šolskega sistema in zato nujna za ohranitev kakovosti izobraževanja«. Po njegovem je osrednja vrednost splošne mature, da »preverjanje na izpitih poteka standardizirano pod enakimi pogoji in po enotnih kriterijih, kar v največji meri zagotavlja objektivnost maturitetnih rezultatov. Zato vsakokratna ponovna razmišljanja o nadomestitvi mature s sprejemnimi izpiti predstavljajo velik korak nazaj«. Ker je tudi danes poudarjena pomembnost maternega jezika, ima ta na maturi poseben status obveznega predmeta, ki se ocenjuje po povišani ocenjevalni lestvici. Prof. Zmazek se je spomnil letošnjih maturantov z željo po uspešnem zaključku gimnazijskega izobraževanja, prijetnih najdaljših počitnicah in uspešnem začetku prvega študijskega leta na željen študijski program.
Akademik Boštjan Žekš je poudaril pomembnost tega, kar smo Slovenci v sto letih dosegli:« Imamo slovensko šolstvo, imamo slovenske univerze (kdo misli, da jih imamo morda celo preveč), imamo slovensko akademijo znanosti in umetnosti, imamo slovenske raziskovalne inštitute. In predvsem svojo slovensko državo. To smo dosegli v sto letih. To so dosežki, s katerimi se drugi narodi težko pohvalijo.« Dodal je, da je prav, da smo ponosni na našo preteklost in na dosežke naših predhodnikov, ki tudi v najtežjih časih niso obupovali, ampak so trdo delali.
Po akademiji je sledil slavnostni koncert učencev Glasbene šole v Zavodu sv. Stanislava Pod zvezdnim poletnim nebom. Zunanji gimnazijski atrij je nudil številnim poslušalcem možnost, da so prisluhnili odličnim mladim glasbenikom, ki so v poletnemu večeru v glasbenem jeziku »spregovorili« o tem, kako glasba združuje.
Glede na kipenje rasti ustvarjalnosti vseh vrst, ki smo mu bili priča ta večer v Zavodu sv. Stanislava, in s pogledom na prehojeno pot v zadnjih stotih letih, smo lahko upravičeno ponosni na plemenito in pomembno poslanstvo, ki ga opravljajo učitelji na slovenskih šolah.
Besedilo je pripravila pomočnica direktorja Zavoda sv. Stanislava Lily Schweiger Kotar, ki je po tel. št. 01/582–21–51 ali po e-pošti na naslovu [email protected] na voljo za dodatne informacije.
Nagovor mag. Janeza Šparovca
Nagovor Blaža Zmazka
Nagovor Boštjana Žekša
Intervju s Srečkom Omanom
