Vseslovensko srečanje Slovenskega bibličnega gibanja 2015

17.10.2015 Slovenj Gradec Cerkev na Slovenskem, Srečanje, Sveto pismo

Ljubitelje Božje besede, člane bibličnih skupin, bralce Božje besede danes, udeležence svetopisemskih duhovnih vaj in seminarjev vabimo na Vseslovensko srečanje Slovenskega bibličnega gibanja (SBG) 2015, ki bo v Elizabetinem domu v Slovenj Gradcu, v soboto, 17. oktobra 2015, od 9. do 16. ure.

Predavanju prof. Maksimilijana Matjaža z naslovom Usmiljenje – razodetje resnice o Bogu in človeku bo sledilo delo v manjših skupinah, sv. maša in občni zbor SBG.

Organiziran bo tudi avtobusni prevoz iz treh krajev, če bo dovolj prijav, ki jih sprejemamo do 2. oktobra:

V kolikor na srečanje ne boste prišli z organiziranimi avtobusi, se zaradi lažje organizacije srečanja prijavite Lilijani Bole, [email protected], 031-362-739


Usmiljenje – razodetje resnice o Bogu in človeku

Jezus začne svoje javno delovanje prav z delom usmiljenja, ko se dotakne človeka v njegovi najgloblji duhovni in telesni stiski. Prva dva čudeža sta se namreč zgodila nad obsedenim in gobavim (Mr 1,23sl.40sl.). »Hočem, bodi očiščen!« (Mr 1,41) razkriva Jezusovo osnovno poslanstvo, vrniti človeku izvorno lepoto in dostojanstvo. V svojem nastopnem govoru v nazareški shodnici predstavi svoj program kot uresničitev preroških napovedi Stare zaveze: »Duh Gospodov je nad menoj… Poslal me je, da oznanim jetnikom oproščenje in da slepim vrnem vid, da izpustim zatirane na prostost, da oznanim leto, ki je ljubo Gospodu« (Lk 4,18-19; Iz 61,1-2). Vse do križa Jezus ozdravlja, očiščuje in odpušča ter tako razodeva najglobljo resnico o Bogu – Očetu, ki se je že Mojzesu razodel kot tisti, ki »vidi stisko svojega ljudstva«, kot »usmiljen in milostljiv Bog, počasen v jezi in bogat v dobroti in zvestobi« (2 Mz 3,7; 34,6), ki hoče »usmiljenja in ne daritve« (Oz 6,6; Mt 9,13).

Usmiljenje (hebr. hésed, gr. éleos) je bistvo Boga in ne samo njegova lastnost. Zaupanje v absolutno Božjo usmiljenje, to je v njegovo pravičnost in zvestobo, je nosilni steber svetopisemskega verovanja. Bog je do konca zvest zavezi, ki jo je sklenil s človekom; njegova zvestoba presega tudi najžlahtnejša človekova razmerja: »Mar pozabi žena svojega otročiča in se ne usmili otroka svojega telesa? A tudi če bi one pozabile, jaz te ne pozabim« (Iz 49,15). Tudi, ko ljudstvo greši, »Gospod čaka, da se vas usmili« (Iz 30,18) in se ne utrudi klicati: »Vrnite se h Gospodu, svojemu Bogu, kajti milostljiv je in usmiljen, počasen v jezi in bogat v dobroti« (Jl 2,13). Usmiljenje je najbolj rodovitno razmerje med Bogom in človekom. Z Bogom, kakor nam ga je oznanil Jezus, se ne moremo srečati samo preko obredov in molitev; brez izkustva usmiljenja, odpuščanja in obdarjenosti ostaja človek slep za osvobajajočo podobo Boga. Usmiljenje je najvišja stopnja svetopisemske modrosti (prim. Oz 6,6). Krik po usmiljenju, »Jezus, Davidov sin, usmili se me!« (Mr 10,47), je slepega berača Bartimaja osvobodil slepote in beraštva ter mu vrnil izvorno dostojanstvo Božjega otroka.

Po predavanju bomo v manjših skupinah iskali še druge svetopisemske podobe in zgodbe, ki govorijo o Božjem usmiljenju. Kaj želi svetopisemska kateheza o usmiljenju doseči pri bralcu? Kje se me dotika, osvobaja, tolaži? …

Maksimilijan Matjaž