Ustanova Anin sklad na pomladanskem srečanju družin z geslom "Dajem, delim, sprejemam!" povezala več kot 480 ljudi iz približno 60. družin
Dobrodelna, nevladna, neprofitna in nepolitična ustanova Anin sklad, ki je lani praznovala 15 let delovanja, je v soboto, 10. maja, v Šentjakobu ob Savi pripravila tradicionalno srečanje družin. Namenjeno je bilo druženju, izmenjavi izkušenj pa tudi predavanjem za starše. O vzgoji otrok sta spregovorila logopedinja Simona Levec in specialne pedagog Marko Juhant. Srečanje se je začelo s sveto mašo, ki jo je daroval predsednik strokovno nadzornega sveta Aninega sklada p. Stane Zore. Predsednica uprave Aninega sklada Marija Šterbenc je po srečanju, nad katerim so bdele in veliko k njemu prispevale sestre usmiljenke (Hčere krščanske ljubezni) povedala, da ni potrebno delili in dajati zgolj materialnih dobrin, veliko je že, če komu podarimo zgolj objem ali nasmeh.
Ustanova Anin sklad si leto za letom prizadeva pomagati družinam z več otroki pri premagovanju težav, čeprav so finančne možnosti precej omejene. Pomaga na različne načine, kot so svetovanja, iskanje zaposlitev, urejanje zadev s področja socialno-varstvenih pravic in podobno. Pripravlja tudi druženja z družinami, spomladi v Šentjakobu ob Savi, poleti pa v Dolenjskih Toplicah. Ker si večina družin ne more privoščiti dopusta, so takšna druženja za družine z več otroki eden od prijetnejših trenutkov.
Predsednica Uprave Aninega sklada Marija Šterbenc je o geslu „Dajem, delim, sprejemam!“ med drugim dejala, da si med seboj ne dajemo samo materialnih dobrin ampak je to dajanje večje. „Družine se dajejo na razpolago med seboj, otroci med seboj, starši med seboj in dajejo se na razpolago tudi nam.“ Prav tako je dejala, da si tudi ne delimo zgolj materialnih dobrin. „Delimo vse. Delimo objeme, veselje, žalost, razočaranje, lepo vreme, ...“ Opozorila je, da je pri sprejemanju najpomembnejše, da človeka sprejmemo takšnega kot je. „Imamo 360 družin v katerih je marsikaj. Vsak od teh 2200 otrok je drugačen in seveda to sprejemanje med seboj je poseben dar, posebno področje. Če si se poglobili, in to tudi znotraj razdelali, bi videli, kako je to bogato sporočilo.“
Predsednica uprave Aninega sklada Šterbenčeva na srečanja gleda zelo pozitivno. „Vidimo, da so družine, ki komaj čakajo, da se dobijo skupaj, ki komaj čakajo, da se srečajo med seboj, da si podelijo doživetja in da si tudi podelijo stvari, ki jih prinesejo s seboj,“ je povedala. Posebnost pomladanskega srečanja je tudi tako imenovana boljša tržnica na kateri si družine med seboj izmenjajo stvari, podarimo pa jim tudi tisto, kar prinesejo dobrotniki. Letos se je eno od podjetij, ki izdeluje čevlje odločilo, da družinam Aninega sklada podari več kot 200 parov poletne obutve za starše in otroke.
Levec in Juhant o vzgoji otrok
Medtem, ko so se otroci preizkušali v različnih delavnicah, so starši lahko prisluhnili predavanju avtorjema knjige „Varuh otrokovih dolžnosti“ logopedinji Simoni Levec in specialnemu pedagogu za področje obnašanja Marku Juhantu. Spregovorila sta o vzgoji otrok. Tako je Juhant dejal, da je eden od prvih nasvetov pri vzgoji pogled nazaj. „Poglej, kako so vzgajali tvoji starši. Takrat, ko starši ne vemo, kako ravnati, je dobro pogledati v svoje otroštvo zato, ker so bile stvari veliko bolj jasne kot so danes. Danes vlada zmeda. Zmeda informacij, češ to je moderno, to je popularno in podobno,“ je povedal Juhant. Dodal je, da nam prav zgled, kako so ravnali naši starši lahko veliko pove. „Preproste stvari in vrednote, ki so veljale nekoč in morda danes niso najbolj v modi kot sta denimo delavnost in poštenost. Če v tem duhu vzgajamo svoje otroke, starši ne moremo zgrešiti.“
Levčeva pa je dejala, da je bolj kot vlaganje v neke materialne dobrine, kot so računalniki in druge elektronske naprave, potrebno vlaganje v medosebne odnose. Po njenih besedah je zato potrebno, „da si resnično v dnevu vzamemo nekaj časa za vsakega posameznika, ne glede na to, koliko otrok je v družini. Če otrok dobi tisto potrebno pozornost, mu je ni potrebno izzvati z neprimernim vedenjem, za katerega ve, da bo gotovo prineslo pozornost mame ali očeta, čeprav negativno. Tako, da če bi kaj rekla današnjim staršem je to, da naj si v dnevu vzamejo nekaj časa za vsakega otroka posebej“.
Preizkušnje so lahko tudi priložnost za novo pot
Srečanje v Šentjakobu ob Savi so družine začele s sveto mašo v župnijski cerkvi sv. Jakoba. Popestril jo je otroški pevski zbor omenjene župnije pod vodstvom zborovodkinje Branke Jeretina Magister. Somaševanje je vodil predsednik strokovno nadzornega sveta Aninega sklada in predstojnik slovenskih frančiškanov p. Stane Zore, pri oltarju se mu je pridružil tudi domači župnik Marko Jeromel.
P. Zore je v nagovoru po evangeliju dejal, da so preizkušnje v življenju vsakega posameznika in tudi družin priložnost, da začnemo razmišljati o novih poteh. „Zato je morda tudi ta kriza, ki jo doživljamo, nekateri zelo hudo, drugi manj, vsi pa zaskrbljeno, priložnost, da tudi mi začnemo razmišljati o novih področjih, o novih poteh, o novih načelih razmišljanja, gospodarjenja, srečevanja, novih načinih medčloveških odnosov, skratka o nočem novem v celotni naši družbi in tudi v naši Cerkvi. Potem, ko bomo stopili na to novo pot sem prepričan, da bo Gospod tudi nam vsem dal trenutek miru, da bo to novo lahko zaživelo, se ukoreninilo.“ Opozoril je še, da ni hudo, če zmeraj ne razumemo zahtev Jezusa Kristusa, „ni hudo, če kdaj težko sprejemamo tisto kar nam prinaša življenje, pomembno je, da tako kot Peter in vsi drugi najdemo zmeraj pot nazaj. Besede večnega življenja imaš. Ne glede na to, kdo vse se nam ponuja kot rešitelj, vem, da si Ti moj edini rešitelj“. P. Zore je še dejal, da ostajamo ob Njem ne samo, ko nam je lepo, ampak „ostajamo s teboj tudi, ko je težko, ker samo ob Tebi žrtev postaja smisel, življenje dobiva upanje, samo ob Tebi križ postaja odrešujoč, samo ob Tebi se lahko tema spremeni v dan.“
Družine o srečanju
Mama petih otrok Iva Dimic meni, da je v družini najbolj pomembno to, da „sprejemamo in da med seboj delimo“. Prepričana je, da lahko starši zelo veliko dajo otrokom in obratno. „Mislim, da je največ tisto, kar lahko damo ljubezen do otroka. Da ga sprejemamo takega kot je, da ga sprejemamo kot božji dar in da mu damo občutek, da se lahko vedno vrne v dom in da je tam sprejet. Otroci pa lahko dajo staršem neke vrste ogledalo,“ je opozorila Dimičeva in pri tem dodala, da je pomembno, da imajo starši radi svoje otroke, ker bodo ti potem vedeli to ljubezen tudi vračati.
Da je v velikih družinah veliko sprejemanja in dajanja pa je povedala mama osmih otrok Nadja Mehle: „Brez tega ne preživimo. Velikokrat moraš stvari preprosto sprejeti, čeprav je zelo težko in moraš tudi požreti kakšno grenko, se kdaj zjokati od hudega, od napora ali česarkoli ampak potem gre to naprej. Krepimo se v preizkušnjah. Najprej se v preizkušnjah krepi najin odnos, ki je nekako osnova in v preizkušnjah se krepi tudi odnos staršev do otrok in obratno.“
Mama desetih otrok Suzana Kvaternik pa je o srečanju družin Aninega sklada povedala: „To je predvsem bogatitev. Vidiš, da imajo tudi druge družine podobne težave.“
Ustanova Anin sklad si prizadeva, da bi se več staršev odločalo za tretjega in četrtega otroka, da bi bile številčnejše družine v družbi bolj razumljene, da bi se med seboj spoznavale in se podpirale, da bi se pospeševal pozitiven odnos do zdravega družinskega življenja in da bi bilo javno »ozračje« naklonjeno družinskim vrednotam.
Za dodatna informacije smo vam na voljo na številkah 051 685 661 (Alen Salihović) in 051 317 533 (Marija Šterbenc).
Besedilo je pripravil in posredoval Alen Salihović.
