V cerkvi sv. Pankracija, ki spada pod župnijo Remšnik in stoji na meji z Avstrijo je v nedeljo, 17. julija 2022, potekalo 6. mednarodno srečanje škofov dveh sosednjih škofij in vernikov.
Cerkev sv. Pankracija so napolnili verniki iz škofije Graz–Seckau ter verniki iz mariborske nadškofije. Škof msgr. Wilhelm Krautwaschl je liturgični začetek svete maše začel v slovenskem jeziku, nadškof msgr. Alojzij Cvikl DJ pa v nemškem. Dvojezično sveto mašo so bogatili pevski zbor iz Remšnika, ansambel iz Avstrije ter družina Wechtitsch. Vernike sta nagovorila oba škofa.
Nadškof Alojzij je pridigo zaključil z besedami: »Nedelja, tu na meji, je priložnost, ko mi postajamo most ljubezni, ki jo Bog želi preko nas širiti in utrjevati med nami, ki živimo tu, na tem lepem koščku zemlje. Graditi vezi prijateljstva in medsebojnega zaupanja, to je izziv za vsakega izmed nas. Takšna srečanja kot je današnje, pomagajo tkati te odnose. V pomoči v težkih časih se je pokazala povezanost Škofij Graz - Sekau in Maribor kot sestrinskih škofij. Tu se je konkretno izrazila sinodalna Cerkev, kjer je v ospredju čut za poslušanje in skupno iskanje rešitev v poslušnosti Sv. Duhu. Dragi sobrat Wilhelm, hvala za prijateljstvo in pomoč. Sinoda nas nagovarja, da hodimo skupaj in skupaj iščemo poti za prihodnost. Prepričan sem, da se bo prijateljstvo med nami odražalo tudi v sodelovanju v dobrobit Cerkve in vernikov obeh strani meje. Naj nas pri tem spremlja Božji blagoslov! Amen.«
Škof Wilhelm pa je v nagovoru poudaril: »Ko se danes tukaj na meji zbiramo – to je že postala tradicija – in skupaj praznujemo, je jasno naslednje: Ti moraš iti do svoje meje, ker gre za NJEGA in ne zgolj za moje interese in uresničitev mojih želja. Kot človek se v polnosti uresničiš šele takrat, ko se v vsem uskladiš s tistim, iz čigar roke si prejel življenje in mu ga boš tudi vrnil. Živite, ker vas On ljubi – torej živite tako, da ljubite. Ljudje smo veliko prejeli od Njega: bodimo resni glede našega življenja, v katerem se ne ustavimo sami s seboj, ampak sprejmimo in delimo potrebe in skrbi, veselje in upanje drugih.
Danes bi nas povabil: ne pustimo si vzeti odnosa z Bogom, ki nas kliče, da se nenehno zatekamo k NJEMU, a s tem kaže način življenja, ki resnično vodi v izpolnjeno eksistenco.«
