Pot ekumenizma, spori med kavkaškimi državami, prihodnja potovanja, zakonska zveza in apostolska spodbuda Amoris laetitia, sprememba spola in teorija spola, žrtve vojne: to so bile teme tiskovne konference na povratnem letu iz Bakuja v Rim. Novinarji ki so spremljali apostolsko potovanje v Gruzijo in Azerbajdžan, med povratnim letom v Rim v nedeljo zvečer, so papežu Frančišku zastavili nekaj vprašanj.

Dve presenečenji v Gruziji

Prvo vprašanje je zadevalo obisk v Gruziji. Sveti oče je odgovoril, da sta ga tam čakali dve presenečenji. Prvo je bilo Gruzija sama oz. širina gruzijske vere: »Nikoli si nisem predstavljal toliko kulture, toliko vere, toliko krščanstva.« Gre za verno ljudstvo s starodavno krščansko kulturo in mnogimi mučenci. Drugo presenečenje pa je bil patriarh, ki je »Božji človek« in ki je papeža med vsakim srečanjem ganil. Glede stvari, ki nas povezujejo in ločujejo, je sveti oče še dodal, naj o doktrinalnih vprašanjih razpravljajo teologi. Mi, ljudstvo, pa molimo drug za drugega in skupaj delajmo dobro za uboge in druge. »To lahko storimo. In to je pot ekumenizma. Ne le pot nauka: ta je zadnja, do nje se pride na koncu. Začnimo hoditi skupaj. Z dobro voljo je to mogoče. To je treba narediti. Ekumenizem je danes treba delati tako, da se hodi skupaj, da se moli drug za drugega.«

Spor med Armenijo in Azerbajdžanom

Drugo vprašanje se je dotaknilo spora med Armenijo in Azerbajdžanom, katerega je papež Frančišek omenil v dveh svojih govorih. V drugem je poudaril vlogo verstev: »Verjamem, da je edina pot dialog, iskren dialog, brez skritih stvari, … iskreno pogajanje.« Če pa se ne more priti do tega, je treba imeti pogum in iti na mednarodno sodišče. Druge poti ni, ostane le vojna, ki pa vedno uniči in s katero se izgubi vse. Kristjani bi morali moliti za mir in, da bi srca stopila na to pot dialoga, pogajanja ali da bi se odločila iti na mednarodno sodišče.

Zakonska zveza je podoba Boga. Zadnjo besedo ima vedno usmiljenje

Naslednja tema je bila povezana z zakonsko zvezo in ločitvijo, o katerih je sveti oče prav tako spregovoril med enim svojih govorov. Ko je odgovoril na novinarsko vprašanje, je poudaril, da je vse, o čemer je govoril, z drugimi besedami vsebovano v apostolski spodbudi Amoris laetitia. Glede zakona kot zveze med moškim in žensko, kakor ju je ustvaril Bog, je papež Frančišek pojasnil, da »podoba Boga ni človek«, ampak sta skupaj moški in ženska, ki postaneta eno meso, ko se združita v zakonu. Danes obstaja »svetovna vojna proti zakonski zvezi«, ki temelji v filozofiji, da danes delam tako, ko se bom utrudil, pa bom delal drugače. »Biti moramo pazljivi in ne pustiti tem idejam, da vstopijo v nas.« Zakonska zveza je podoba Boga in ko se uniči, se torej umaže ali iznakazi podoba Boga. Amoris laetitia govori, kako ravnati v teh primerih, in tu vstopi usmiljenje. Človeške slabosti obstajajo, grehi obstajajo, a nimajo zadnje besede: le-to ima vedno usmiljenje. Apostolska spodbuda najprej govori o temelju zakonske zveze, nato pa o problemih, ki se rešujejo glede na štiri kriterije: sprejemanje ranjenih družin, spremljanje, razlikovanje posameznih primerov in vključevanje, preureditev. Papež Frančišek je opozoril, da se pri Amoris laetitia vsi ustavljajo v osmem poglavju, kar ni prav. Dokument je treba prebrati od začetka do konca. Kje je središče, je odvisno od posameznika. Za papeža je jedro četrto poglavje. Toda prebrati in ponovno prebrati je potrebno vse, razpravljati je potrebno o vsem, saj gre za celoto.

Osebe z istospolnimi težnjami, sprememba spola in teorija spola

V odgovoru na vprašanje glede teorije spola je sveti oče najprej poudaril, da je kot duhovnik, škof – in tudi kot papež – spremljal osebe z istospolnimi težnjami in praksami. Spremljal jih je, približal Gospodu, če je bilo mogoče, in nikoli ni nikogar zapustil. »Osebe je treba spremljati, kakor jih spremlja Jezus. Kadar neka oseba, ki je v takem položaju, pride pred Jezusa, ji Jezus zagotovo ne bo rekel: 'Pojdi stran, ker si homoseksualec!'« Eno je, če ima nekdo takšno težnjo ali tudi možnost spremeniti spol, drugo pa je indoktriniranje s teorijo spola, ki je nasprotna naravi, in uvajanje le-te v šole, da bi spremenili mentaliteto. To so »ideološke kolonizacije«.

Papež je povedal, da je lani prejel pismo nekega Španca, s katerim se je kasneje tudi srečal, ki je v mladosti veliko trpel, saj je bil dekle. Počutil se je fanta, a njegovo telo je bilo žensko. Pri dvaindvajsetih letih je to povedal mami. Ta ga je prosila, naj ne stori ničesar pred njeno smrtjo. Ko je umrla, se je tako odločil za kirurški poseg, s katerim je spremenil spol. Kasneje se je tudi poročil. Na njegovi poti ga je spremljal neki škof, ki je po papeževih besedah »dober« škof: za spremljanje tega človeka je med narekovaji 'zapravljal' čas. V četrti, kjer je prebival, ga je novi duhovnik ošteval, da bo šel v pekel; medtem ko ga je stari, osemdesetletni, župnik preprosto le povabil k spovedi. »Življenje je življenje in stvari je treba vzeti, kakor pridejo. Greh je greh.« Hormonske težnje ali neuravnoteženosti naredijo veliko problemov in pozorni moramo biti, da ne rečemo, da je vse isto. Vsak primer je treba sprejeti, spremljati, preučiti, razločevati in vključiti. To je tisto, kar bi danes storil Jezus. »Prosim, ne recite: 'Papež bo posvetil transseksualce!' Prosim, prav? Kajti že vidim naslovnice časopisov. Ne, ne. Je kakšen dvom glede tega, kar sem rekel?« Moralne in človeške probleme je treba reševati z Božjim usmiljenjem, z resnico, in vedno z odprtim srcem.

Potres v Italiji, novi kardinali, duhovnik Hamel, prihodnja potovanja, Kitajska

V nadaljevanju tiskovne konference je papež povedal, da bo v kratkem obiskal kraje v osrednji Italiji, ki jih je nedavno prizadel potres. In sicer v zasebni obliki, sam, kot duhovnik, škof in papež. V naslednjih mesecih bo izbral tudi trinajst novih kardinalov, ki bodo z različnih celin. Potrebno je ravnovesje in v kardinalskem zboru se mora videti vesoljnost Cerkve. Eno izmed nadaljnjih vprašanj je zadevalo začetek postopka za beatifikacijo nedavno umorjenega francoskega duhovnika Hamela. Sveti oče je odgovoril, da je namen iti v tej smeri, vendar pa je nujno prej poiskati potrebna pričevanja, tisto, kar so videli ljudje.

Glede prihodnjih mednarodnih potovanj je papež potrdil obisk Fatime na Portugalskem. Skoraj zagotovo bo šel tudi v Indijo in Bangladeš. Obisk na afriški celini je odvisen od podnebja, politične situacije in vojn. Potovanje v Ameriko pa je pogojeno s procesom miru, vse je podrejeno tistemu, kar na plebiscitu odloči ljudstvo. Kar zadeva potovanja, je papež omenil še problem, da so bili med svetim letom prekinjeni obiski ad limina, kar bo prihodnje leto treba nadoknaditi in zato za potovanja ostaja malo prostora.

Nadalje je bila omenjena Kitajska, položaj Cerkve in odnosi z Vatikanom. Sveti oče je optimističen. Stvari se preučuje, se pogovarja, obstajajo delovne komisije, sodelovanje na kulturnem nivoju. Odnosi se premikajo počasi, a to je vedno dobro.

Človeštvo bi moralo reči nekaj glede žrtev vojne

Španski novinar je papeža vprašal, kdo bi si najbolj zaslužil Nobelovo nagrado za mir. Mnogi si prizadevajo za mir in težko je izbrati le enega, je odgovoril papež. Nato je poudaril, da je greh proti Jezusu Kristusu, da pod bombami umirajo otroci, invalidi, mladoletniki, civilni državljani. Meso teh otrok, bolnih ljudi, nezaščitenih ostarelih, je Kristusovo meso. Človeštvo bi moralo reči nekaj glede žrtev vojne. Tiste, ki si prizadevajo za mir, je Jezus omenil v blagrih. A reči je treba nekaj tudi o žrtvah in se jih zavedati. Tragedija naših dni je, da so bombe odvržene na bolnišnice z otroki ali na šole.

Politična kultura

V povezavi s skorajšnjimi predsedniškimi volitvami v Združenih državah Amerike je papež Frančišek poudaril, da nikoli ne reče niti besede glede volilnih kampanj. Dobro je treba preučiti predloge, moliti in izbrati zavestno. Sveti oče je nato na splošno dodal, da kadar je v neki državi več kandidatov, s katerimi ni nihče zadovoljen, pomeni, da je politično življenje »preveč politizirano« in nima dovolj »politične kulture«. Učiti imeti politično kulturo pa je ena izmed nalog Cerkve in fakultet.

Papež je »ubog grešnik, kakor drugi«

Na koncu je papež še dejal, da ima vsakdo v oporoki pravico zahtevati, da se nekaj njegovega uniči, kakor je po besedah novinarke glede nekaterih svojih dokumentov želel Janez Pavel II. Vendar pa oporoka marsikoga ni bila upoštevana. Papež ni pomembnejši od ostalih, je še dodal sveti oče, je »ubog grešnik, kakor drugi«.

Resničnost se vidi bolje s periferij

Zadnjo misel je namenil vprašanju, zakaj obiskuje države z majhnim številom katoličanov. Zato, da gre na periferije katoliške skupnosti. »Resničnost se razume bolje in se vidi bolje s periferij, kakor pa iz središča.«

Vir: Radio Vatikan.