Pregovorno slovensko zategnjenost in nesproščenost naj – tako kot v ponedeljek, 21. decembra, v Magisu – zamenjata veselje do življenja in spoštovanje do kulture in izročila, ki bosta iz mladine oblikovala novo kulturno žarišče.
Tako bi lahko na kratko strnili misli iz sinočnjega posveta oz. okrogle mize o Vlogi kulture pri oblikovanju evropske identitete, ki je potekala v novoustanovljenem Jezuitskem kolegiju Magis v Mariboru. Večer sta organizirala Zavod sv. Ignacija, ki je ustanovitelj Magisa, in Martens Centre iz Bruslja.
Evropski poslanec dr. Milan Zver je v uvodnem nagovoru izpostavil aktualnost vloge kulture v letu 2015, ko nam tudi zaradi novih migracijskih tokov preti nevarnost trka kultur, če druge ne bi bile tako strpne, kot je evropska.
Dr. Silvester Gaberšček z Ministrstva za kulturo je predaval o krščanskih koreninah v evropski kulturi in ob tem nanizal zanimivosti, ki so pogosto spregledane: Da smo Slovenci dobili krščanstvo pretežno z Zahoda, da bi smeli benediktinsko geslo »ora et labora« danes sloveniti z »ustvarjaj in meditiraj« in da je bil slovenski prevod Svetega pisma enajsti na svetu (kjer imamo okoli 6000 jezikov). Ker je večer potekal v Plečnikovi kapeli, je povedal, da je tudi zanj novo, da imamo Plečnika v Mariboru, vendar ta del njegove izjemne dediščine doslej sploh ni bil uradno zaveden.
Dramatik Tone Partljič je na okrogli mizi povedal, da je osebno potreboval kar nekaj časa, da se je zavedal, »da brez duhovnosti več kot pol človeka preprosto ni«.
Gledališka igralka Milada Kalezić je spregovorila o Evropi dveh hitrosti, ki ju čuti tudi na krščanskem področju, saj ostaja pravoslavna liturgija skozi stoletja nespremenjena, katoliška pa se posodablja. Sogovorniki so pozneje v debati, ki jo je usmerjal jezuit p. dr. Peter Rožič, ugotovili, da pravoslavna tradicionalnost kaže tudi na spoštovanje in ohranjanje liturgične dediščine.
Dr. Aleš Maver je izpostavil kipeči barok, ki da je bil najboljši izraz slovenske kulture, saj je slovenski človek takrat zaživel. Ob tem je s številnim občinstvom delil svoje misli o dvoplastnosti slovenskega značaja, ki je po svoje zategnjen in nesproščen, četudi katoliški oziroma krščanski.
Večer je zaključil p. Rožič in dejal, da se s pomočjo Magisa v Mariboru rojeva nekaj lepega, duhovnega … Jezuitski kolegij vzgaja in bo vzgajal mladino, ki postaja kulturno žarišče za novo skupnost. Obenem je predstavil prizadevanja slovenskih jezuitov, ki bodo del mariborske Plečnikove kapele namenili za eno najlepših slovenskih čitalnic na način, da bo kapela še vedno služila sakralnim potrebam. Hkrati pa bo postala kulturno stičišče bodočih izobražencev in vseh drugih, ki so na desnem bregu Drave pogrešali duhovno-kulturni prostor.
Dodatne informacije: Karolina Vrtačnik, PR pisarna JDSJ, GSM: 040 45 98 45
