Ob stopetdeseti obletnici Univerze v Zagrebu od 11. do 17. 11. poteka študijski teden, ki je bil prva dva dneva posvečen kanonskemu in državnemu religijskemu pravu.

Iz Slovenije sta se konference udeležila dr. Matej Pavlič, oficial Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Ljubljani ter doc. dr. Sebastijan Valentan, predavatelj cerkvenega prava na Teološki fakulteti v Ljubljani in viceoficial Metropolitanskega cerkvenega sodišča v Mariboru. Slednji je na konferenci sodeloval tudi s predstavitvijo slovenskega religijskega prava z vidika javnega šolstva.

Izbor teme študijskih dni je bil povezan s pomembno vlogo, ki so jo teologi in cerkveni pravniki leta 1874 imeli pri ustanovitvi te prve moderne hrvaške visokošolske ustanove. Kot je izpostavil koordinator kongresa prof. dr. Ivan Milotić v uvodnem nagovoru, je namreč prav stabilnost cerkvenega prava, ki v teku stoletij ni spreminjalo svojih osnovnih izhodišč, v očeh ustanoviteljev pomenilo jamstvo za postavitev trdnih temeljev univerze. Prvi rektor univerze je bil duhovnik in cerkveni pravnik Matija Mesić. Glavni pobudnik zagrebškega vseučilišča je bil sicer že leta 1861 djakovski škof Josip Juraj Strossmayer. V spomin na sodelovanje Cerkve pri ustanovitvi univerze je častno predavanje, lectio magistralis, na letošnji konferenci pripravil mons. dr. Dražen Kutleša, zagrebški nadškof.

Mednarodno konferenco je organizirala Pravna fakulteta Univerze v Zagrebu, kjer ima državno religijsko pravo v predmetniku svoje stalno mesto. Republika Hrvaška je s Svetim sedežem že v devetdesetih letih sklenila vrsto bilateralnih sporazumov, s katerimi je država Katoliški Cerkvi priznala njeno družbeno vlogo in značaj sui generis, ki ni identičen značaju nobene druge ustanove ali organizacije. Sporazumi s Cerkvijo so po načelu enakopravnosti utrli pot sklepanju dogovorov tudi z drugimi verskimi skupnostmi, s tem je bila na Hrvaškem prepoznana njihova edinstvena vloga pri oblikovanju duhovnega in kulturnega življenja prebivalstva. Državno religijsko pravo je tako ena od panog pravne znanosti, s katero javni organi na pravilen način, to je v spoštovanju verske svobode, prepoznajo in regulirajo delovanje verskih skupnosti. Upati je, da jo bodo kot tako v svoje programe umestile tudi pravne fakultete v Sloveniji. 

x