Svetovni dan družin – 3. in 4. dan

25.9.2015 Philadelphia, ZDA Družina

Tudi v Filadelfiji se vedno bolj čuti pričakovani prihod papeža Frančiška. Mnoge ulice so že zaprte in varnost vzpostavljena, udeleženci kongresa ob svetovnem dnevu družin pa smo se lahko v zadnjih dveh dneh resnično poglobili v skrivnost družine, kot je bila zamišljena v božjem načrtu in kot lahko zares zaživi, če se odpre Bogu.

V četrtek smo lahko prisluhnili različnim predavateljem, a gotovo sta največji vtis pustila dr. Scott Hanh in kardinal Luis Antonio Tagle. Dr. Scott Hanh, spreobrnjenec in znan predavatelj, nam je spregovoril o pomenu zaveze. Adamov greh ni bil le v tem, da ni varoval vrta, kar je bila njegova naloga, ampak da ni varoval svoje neveste, ker je Evo pustil samo. Vse od takrat je družina velikokrat razbitina, a vseeno se ne potopi, ker je božja ustanova, ki se ji je Bog zavezal. Družina ne temelji na pogodbi ampak na zavezi.

Zaveza se zelo razlikuje od pogodbe. Čeprav zaveza temelji na pogodbi, je mnogo več:

  • pri pogodbi gre za pogajanja, pri zavezi so božji pogoji vnaprej znani, na človeku pa je, ali te pogoje, ki so nespremenljivi sprejme ali ne
  • pri pogodbi si izmenjamo obljube in to podpišemo, pri zavezi pa gre za božjo prisego, kjer se Bog v celoti podari in to je neprelomljivo
  • pri pogodbi se izmenjajo stvari, pri zavezi pa ljudje
  • pogodba je začasna, zaveza večna
  • pogodba se plača, zaveza je zastonj
  • pogodba se nanaša na človeške zakone, zaveza pa na božji zakon, ki je večen in nespremenljiv

Resnica o krščanskem zakonu je, da je zaveza. Tako zakon ne more biti v resnici zlomljen, lahko je samo skrunjen. Ker Bog te zaveze ne bo nikoli zapustil.

Predavatelj je navedel lepo prispodobo. V SP je številka 7 ne »srečna« številka, ampak številka zaveze. Tako je Jakob delal 7 let za nevesto in nato je poročno slavje trajalo 7 dni. Tako imamo tudi 7 zakramentov in vsak izmed njih je izraz nove zaveze.

Kardinal Luis Antonio Tagle pa nam je v popoldanski predstavitvi spregovoril o “Družini kot domu za ranjeno srce“. Vsak se v življenju večkrat sooča z bolečo situacijo, kot je osamljenost, revščina, bolezen, odvisnost, invalidnost, nezaposlenost ... V naših družinah in cerkvah moramo hoditi drug z drugim v ljubezni in podpori, tiste z velikimi potrebami pa moramo celo nositi. Tudi Cerkev je, kot mati in učiteljica, tolažnica in vodnica, družina, družina vere. Kako lahko mi pomagamo drug drugemu in kako lahko Cerkev prenese zdravilno moč božje milosti na nas? O vsem tem smo se spreševali skupaj s predavateljem in iskali odgovore v moči ljubezni, dobrodelnosti, molitvi, duhovne življenju, svetem pismu ter bogoslužnem in zakramentalnem življenju.

Petkov zaključek je bil prav poseben. Skupaj sta nam spregovorila evangeličanski pastor dr. Rick Warren in bostonski nadškof kardinal Sean Patrick O'Malley. Naslov je bil “Veselje evangelija življenja“.

Pastor dr. Rick Warren nam je spregovoril o izviru sreče za človeka in za družino. Kdaj so družine zares polne veselja, radostne? Ko razumejo in verujejo naslednje:

1.     Srečne družine razumejo, vedo, da jih Bog ljubi. Nihče nas ne bo nikoli tako ljubil, kot nas Bog ljubi. Še sam se tako ne ljubim. Bog nas je ustvaril, ker nas je hotel. On je naš Oče. Ljubi nas, ker je naš Oče brezpogojno. Bog uživa v ljubezni do nas. Naš problem ni v tem, da mi ne ljubimo Boga dovolj, ampak da ne razumemo, da On nas ljubi. Če bi to razumeli, ne bi mogli ne ljubiti Boga. In Bog nas ljubi ne glede na to, kakšni smo. Nobena umazanija ne more odvzeti niti centa naše vrednosti v božjih očeh.

2.     Srečne družine gradijo na od Boga danem namenu. Bog je dal vsemu namen. Bog ni ničesar naredil brez namena. Cilj družine je kot domače cerkve, da pomaga vsakemu članu razumeti njegov namen, ki ga ima Bog z njim. Ti si ne moreš sam dati smisla, ker se nisi sam naredil. Če hočeš vedeti svoj namen, beri “navodila za uporabnike” – Sveto pismo, ali pa govori z svojim Izumiteljem, Stvarnikom. Vse ima svoj pomen v Kristusu. Ustvarjeni smo od Boga in za Boga. Ne gre zame, vse se vrti okoli Boga. Ustvarjen sem, da obstajam za vedno. Bog ima dolgoročne načrte z nami.

3.     Družina je srečna, ko razume, da je njen namen, da gradi karakter, osebnost. Zakaj nas Bog ni ustvaril kar direktno za v nebesa, zakaj želi, da živimo na zemlji prej? Da se nekaj naučimo in to treniramo. Če želimo v nebesih Boga častiti, moramo to vaditi na zemlji. Če želimo Bogu služiti v nebesih, moramo to trenirati na zemlji, da ne bomo nerodni, ko pridemo tja. Če bomo srečali drugoverce v nebesih, moramo to trenirati na zemlji. V nebesa bomo vzeli svoj karakter, osebnost, ne denarja, lastnine, ... Zato moramo to izoblikovati na zemlji. In tu nam pomaga Kristus. On nam pomaga izoblikovati te sadove Duha v našem življenju. Kako? Da nas postavi v nasproten položaj. Če me Bog želi naučiti ljubezni, nas bo postavil v prisotnost ljudi, ki me ne ljubijo. Miru se učimo iz nemira, kaosa, ki je okoli nas, prav tako potrpežljivost. Kako se naučimo potrpežljivost? Iz narobe parkiranih avtomobilov. Vedno se nam nekam mudi. V evangeliju niti enkrat ni zaslediti, da se Kristusu kam mudi in da kam hiti. Za obuditev mrtvega Lazarja si je vzel 3 dni, da je prišel tja. Za 8 km! Ker ima Bog neki večji načrt za nas. Ker želi, da preučujemo in premišljujemo karakter Jezusa Kristusa in se iz njega učimo in tako pripravljamo za večnost.

4.     Srečne družine skupaj služijo. Kako služiti Bogu, ki ga ne moremo videti? Jezus pravi, da tako, da služimo drugim. Vsi so poklicani k služenju, da prispevajo svoje. Vsako služenje bližnjemu šteje. Služenje je namreč jemanje drugemu križ iz ramen, križ iz njihovih ran. Smisel življenja je iti ven tja kamor ljudje trpijo in krvavijo in jim vzeti križ iz ran in ramen.

5.     Srečne družine izpolnjujejo svoje poslanstvo. Naše poslanstvo je ljubezen. Bog nas je dal na ta svet, da Ga poznamo, da se ga naučimo ljubiti, da se ga naučimo slaviti, da se naučimo služiti mu in da Ga delimo. Deliti Ga je naše poslanstvo. Vsem povedati dobro novico o božji milosti. So namreč ljudje, ki ne bodo nikoli slišali dobre novice o Njem in mi družine so edina biblija, ki jo bodo nekateri kadarkoli brali. Družine so živa biblija. Vsi so namreč lačni dobre novice evangelija, vsi ljudje po vsem svetu.

Kardinal O'Malley je spregovoril o tem, kako so v božjem načrtu družine misijonske in predajajo vero novim generacijam ter delijo s svojimi člani zaklade tradicije in modrosti, ki so jih prejele. Zakonska skupnost v božjem načrtu je zavetje življenja, družine pa so skupnosti ljubezni. To je v srčiki veselega Gospodovega sporočila. Starši ne samo sporočajo veselo novico, ampak jo tudi skozi življenje sprejemajo od otrok. Ob tem je zelo pomembno še eno evangeljsko sporočilo, ki ga je Jezus sporočil ob zadnji večerji, namreč, da moramo biti vsi eno. Če svet ne veruje, je delno krivo tudi to, ker kristjani nismo edini. Edinost namreč nosi veliko sporočilnost v svetu, kjer se moramo boriti za evangelij življenja, kjer moramo varovati vsako človeško življenje od spočetka do naravne smrti, kjer moramo braniti družino kot svetišče življenja in zakon kot sveto pogodbo, ki je opisana na prvih straneh Svetega pisma kot zveza moža, ki zapusti očeta in mater, da bi se pridružil svoji ženi in bi bila eno meso. Zahodni svet je danes mesto takšnega misijonskega poslanstva. Evangelij treba prinesti modernemu svetu. Pripraviti moramo može in žene, da bodo pričevalci evangelija. Govoriti moramo jezik tega sveta, tako, da živimo v njem. Živimo v svetu množic. Množica v evangeliju odriva otroka, odriva bolnika, skupnost pa vedno pritegne ljudi skupaj. Naša naloga je torej spremeniti množice v skupnosti in to je evangelizacija. To se mora zgoditi najprej v družinah. Spremeniti skupino posameznikov v skupnost domače Cerkve, kjer bomo molili skupaj, delili vero, se učili odpuščati in deliti brezpogojno ljubezen. V družinah se učimo odpuščati, deliti, skrbeti, zbiramo se okoli domače mize in okoli oltarja. Tam se učimo svoje identitete, da bi v resnici bili, kar smo, da bi izkusili brezpogojno ljubezen in da bi sami ljubili brezpogojno. Skrbeti moramo za te darove, graditi civilizacijo ljubezni, biti poljska bolnica za ta svet, kot pravi papež Frančišek. Skrbeti moramo za ta svet, sicer bo propadel. Šala pravi, da je šel mož na pregled k zdravniku in po pregledu je zdravnik poklical ženo in ji povedal, da mora za moža dobro skrbeti, naj mož nič ne dela, naj mu nikoli nič ne očita, naj ga samo hvali, mu pripravlja najljubšo hrano, naj mu omogoči, da bo lahko gledal najljubše tekme po TV in naj ga ob tem ne moti, naj mu prinaša hrano in pivo k fotelju, naj skrbi, da ne bo v bližini tašče, ... Ko sta se peljala domov, je mož živčno vprašal, kaj je zdravnik povedal. Žena je odgovorila: “Dragi, umrl boš!“ Na svetu smo z poslanstvom, da skrbimo drug za drugega, da gradimo civilizacijo ljubezni, in če tega ne bomo naredili, bo pacijent umrl. Predajmo se torej tej nalogi, da bi bili misijonarji ljubezni, predajajmo naprej sporočilo vere generacijam, ki prihajajo. Naj bomo tako uspešni v tem kot generacije pred nami.

Kongres se je v petek popoldne zaključil. Udeleženci se bomo v naslednjih dveh dnevih pridružili domačinom in obiskovalcem iz celotnih ZDA in sveta pri praznovanju, najprej v soboto zvečer, ko bomo skupaj obhajali festival družin na velikem prostoru ob aveniji Pensilvanija, imenovanem Benjamin Franklin Parkway, nekakšnem Filadelfijskem Champs Elysees. V nedeljo popoldne pa bomo tam skupaj s svetim očetom obhajali sv. mašo ob zaključku Svetovnega dne družin v Filadelfiji.

 

Sandi Koren, tajnik medškofjskega odbora za družino