Ko je v torek 23. marca senca smrti zakrila obraz škofa Metoda in ga odela v bledo negibnost, se je dopolnilo njegovo poslanstvo pastirja. K svojemu Gospodu je odšel zvesti in modri služabnik, ki je predano, z ljubeznijo opravljal odgovorno službo v Cerkvi, v dobro in veselje svojih duhovnikov in vernikov.

Ko je leta 1987 po škofu Jenku prevzel vodstvo koprske škofije, je našel stvari urejene: strnjen zbor duhovnikov okrog svojega pastirja, dinamizem mladih mašnikov, ki so nenehno prihajali na dan s smelimi pobudami, njihov pogum in pastoralna izzivalnost pred sekulariziranim svetom in neprijazno oblastjo. Vso to dragoceno dediščino klenega Gorenjca je škof Metod posrečeno prevzel in uspešno nadaljeval vse do leta 2012, ko je pastirsko palico predal svojemu nasledniku Juriju.

Škof Metod je bil prijeten sobrat, zvest v prijateljstvu, solidaren s skupnimi načrti slovenske cerkve. V njem je bilo neko neskaljeno veselje in srčna dobrota, ki se je brala v njegovem sproščenem nasmehu in v njegovi topli besedi. Prijetno je bilo v njegovi družbi, lepo delati z njim. Hvala, prijatelj Metod, za svetlobo, ki si jo prinesel v naš prostor. Bila je odsev nedostopne svetlobe, ki jo sedaj uživaš pri Bogu.

Franc kard. Rode