Dragi bratje mašniki in diakoni, bogoslovci, redovniki in redovnice, samostanska skupnost Svete Gore, dragi bratje in sestre, romarji in molivci za nove duhovne poklice. Vse prisrčno pozdravljam, milost vam in mir!

     Slavimo spomin Povišanja Svetega Križa in krepimo blagodejne učinke tega svetega orodja, obnavljamo dragocene izkušnje povišanja Svetega križa in pobiramo bogate sadove te posvečene naprave. Vsi visoko cenimo in vrednotimo Sveti Križ, danes pa je naš namen, da bi njegova vrednost še bolj zrasla in bi se njegova cena še bolj dvignila v naših očeh, da bi vsak svoj križ še bolj cenili in še višje vrednotili, da bi se ga ne otresali in se ga ne izogibali, temveč da bi ga iskali in se ga oprijemali.

     Kakor nam naroča Gospod: 'Če hoče kdo hoditi za menoj, naj se sam sebi odpove in vzame vsak dan svoj križ ter hodi za menoj' (Lk 6,23). In kakor piše apostol Pavel: 'Meni pa Bog ne daj, da bi se hvalil, razen s križem našega Gospoda Jezusa Kristusa, s katerim je meni svet križan in jaz svetu' (Gal 6,14). 'Kajti beseda o križu je tistim, ki se pogubljajo, norost, nam pa, ki smo na poti zveličanja, Božja moč' (1 Kor 1,17).

     Vsi trije današnji odlomki govorijo o ponižanju in poveličanju na križu in v evangeliju smo slišali, kako predano je naš Gospod sprejel svoj križ. Šest dni pred veliko nočjo je povedal svojim učencem: 'Zdaj je moja duša pretresena in kaj naj rečem? Oče, reši me iz te ure? Ne! Zato sem v to uro prišel. Oče, poveličaj svoje ime!' (Jn 12,27). Naravnost preziral je sramoto križa in pretrpel sramotno smrt ter sedel na desnico Božjega prestola (Heb 12,2).

Sveti pisatelj Lipsij piše: 'Vsakdo, ki namerava pisati o križu ali o njem premišljevati, mora najprej na pomoč in za podporo poklicati Tistega, ki je križ s svojo smrtjo in trpljenjem posvetil in naredil sramotni les za očitno orodje rešitve vsega človeškega rodu. Ti, o Bog, od Boga rojeni, piše Lipsij, Človek iz device rojeni, ljudem rojeni, daj mi, da bom pisal po resnici, daj, da bom pisal po pravici, Tebi v čast, Križu v slavo, in nam v korist' (Vulgata, Konkordanca: crux).

     Vedno znova se uresničuje, kar se je zgodilo Izraelcem na potovanju skozi puščavo. Pikale so jih kače in ljudstvo je umiralo. Mojzes je prosil Gospoda za ljudstvo in Gospod mu je rekel: 'Naredi si strupeno kačo in jo obesi na drog. Kdor je pičen in jo pogleda, bo živel! Mojzes je napravil bronasto kačo in jo obesil na drog. Če je koga kača pičila in se je ozrl na bronasto kačo, je ostal živ' (4 Mz 21,8-9).

     Gospod je Mojzesu naročil, naj naredi prav kačo, in vsak je moral pogledati prav kačo. Kakor bi hotel reči: 'Poglej dobrohotno na nadlogo, ki te stiska, in ti ne bo več škodila!' Takšen naj bo tudi sad naših križev in nadlog: da bi vsak svoj križ sprejemali bolj predano. Da bi ga sprejeli in vzeli za svojega v celoti in bi v resnici šli za njim, ki nas vabi: 'Pridite k meni vsi, ki ste utrujeni in obteženi, in jaz vas bom poživil!'

     Nekaj tega poguma in notranjega poleta, dragi bratje in sestre, želim in voščim najprej vam, dragi starši, očetje in matere, ki ste prvi buditelji in vzgojitelji tudi duhovnih poklicev. Naj se vaši otroci in mladina od vas nalezejo smisla in posluha za daritev in žrtev, da se bodo veselo in odločno spoprijemali z vsakdanjimi križi in velikodušno stopali na pot za Gospodom in mu z vsem srcem predano služili.

     Nato se obračam tudi na vas, dragi dušni pastirji, ki stalno zbirate otroke in mlade okrog oltarja, in od blizu čutite njihova teženja in razpoloženja. Naj bo stalna tudi vaša skrb, da se kakšen nalomljen trst ne bo zlomil in da kakšno tleče stenje bo ugasnilo, da bomo lahko tudi letos poslali v bogoslovje in druge ustrezne hiše svoje predstavnike. Gospod naj milostno usliši naše današnje molitve in izostri posluh našim fantom in dekletom.

     Končno se obračam na vas, dragi mladeniči in mladenke. Prisluhnite apostolu Pavlu, ki piše svojemu učencu Timoteju, škofu v Efezu: 'Bog nam ni dal duha boječnosti, ampak moči in ljubezni in razumnosti!' (2 Tim 1,7). Ne bojte se, torej! Gospod govori po apostolu Janezu: 'Glej, stojim pri vratih in trkam. Če kdo sliši moj glas in vrata odpre, bom vstopil k njemu in bom večerjal z njim in on z menoj!' (Raz 3,20). Naj vam hrup sveta ne preglasi trkanja Gospoda, ki stoji pred vašimi vrati!

O časteh velja pravilo: Kdor jih išče, bežijo pred njim; kdor beži pred njimi, ga iščejo. In isto pravilo velja tudi o križih: Kdor beži pred njimi, ga iščejo; kdor jih išče, bežijo pred njim. Amen. Kraljica Svetogorska – prosi za nas!