Vlada RS je 28. januarja 2021 sprejela odlok, s katerim je župnijsko cerkev sv. Kancijana in tovarišev mučencev v Kranju razglasila za kulturni spomenik državnega pomena.

V odloku je zapisano, da je kranjska cerkev izjemnega pomena za Slovenijo kot zgodovinska lokacija, mestna prostorska dominanta in poznogotska dvoranska cerkev iz 15. stoletja, ki je primerljiva s sočasnimi cerkvami v Srednji Evropi. Tipologija cerkve sv. Kancijana je vplivala na gradnjo poznosrednjeveških objektov drugje po Sloveniji.

Izjemnost kranjske cerkve je, da sedanja stavba stoji na mestu zgodnjekrščanske cerkve iz 6. stoletja in predromanske cerkve iz 10. stoletja. Njena lokacija in oblika sta vplivali na shemo in razvoj okoliškega mestnega jedra. S svojim več kot 60 metrov visokim zvonikom dominira veduti Kranja in njegove okolice.

Cerkev sv. Kancijana je ohranila vse značilnosti žlahtnega, evropsko pomembnega dvoranskega gotskega prostora s prizidanim prezbiterijem. To kakovost dopolnjujejo klesani okrasi iz obdobja njene postavitve, zlasti kamniti relief Molitve na Oljski gori v luneti vhodnega portala in nagrobnik župnika Kolomana.

Arhitekturna zasnova kranjske cerkve vključuje značilni zvezdasti obok in figuralne sklepnike, kar je delo Mojstra kranjskega ladijskega oboka. Ta zasnova je bila izhodišče za postavljanje podobnih poznogotskih dvoranskih arhitektur in njihovih okrasov na Gorenjskem (Radovljica in Škofja Loka), Notranjskem in v Beneški Sloveniji vse do 16. stoletja.

Stilno cerkev sv. Kancijana izhaja delno iz južnonemškega arhitekturnega okolja s konca 14. in z začetka 15. stoletja ter iz delavniške tradicije nemškega stavbenika in kiparja Petra Parlerja ter njegovih naslednikov, ki so okoli leta 1400 gradili romarsko cerkev na Ptujski Gori.

Kakovostno v kranjski cerkvi izstopa gotska poslikava na ladijskem oboku, ki je delo nasledstva Žirovniškega mojstra. Izstopa tudi cerkvena oprema iz 19. in 20. stoletja, tj. umetnine uglednih obrtnikov, slikarjev in vrhunskih stvariteljev (arhitekt Ivan Vurnik, kipar France Gorše, kipar Francesco Robba, slikar Stane Kregar).

Odlok predpisuje režim ohranjanja cerkve sv. Kancijana, dostop javnosti in strokovne naloge varstva premičnin v zvezi z njo. Slednje je pristojnost Gorenjskega muzeja v Kranju. Razglasitev cerkve sv. Kancijana za kulturni spomenik državnega pomena je priznanje in zahvala vsem župljanom, meščanom in dobrotnikom, ki so pomagali in sodelujejo pri skrbnem vzdrževanju te starodavne in mogočne cerkve.

Dr. Andrej Naglič,
župnik Župnije Kranj