Slovenski, še posebej pa ljubljanski krajevni Cerkvi, danes predstavljamo delo z naslovom »Mati mnogih Cerkva«, ki na 784 straneh (s težo 3 kilogramov in 600 gramov!) govori o ljubljanski nadškofiji.
Knjiga ima dva vsebinska sklopa. Prvi na 175 straneh pripoveduje o predzgodovini, nastanku in življenju ljubljanske (nad)škofije od antike do današnjega dne in ga je napisal profesor cerkvene zgodovine dr. Metod Benedik, drugi pa na 608 straneh predstavlja 234 župnij nadškofije in je delo avtorja dveh letopisov ljubljanske nadškofije (1991 in 2000) mons. Franca Trunklja. Monografija nosi tak naslov, ker govori o škofijskem občestvu, ki ga sestavljajo številna župnijska občestva, zato »mati« mnogih občestev verujočih naše krajevne Cerkve. Povezuje se z znamenitim nazivom lateranske bazilike v Rimu, ki nosi naslov »mati in glava vseh cerkva«, kar velja tudi za vsako škofijsko oz. škofovo cerkev, v prenesenem pomenu pa za občestva verujočih.
Pobudo za nastanek knjige, ki naj bi predstavila našo nadškofijo in njene župnije, je dal gospod nadškof dr. Anton Stres kmalu potem, ko je prevzel vodstvo naše nadškofije. Dogovarjanja o dokaj nelahkem delu so sicer nekoliko odložila začetek priprave, a po zaslugi obeh piscev, ki sta se velikodušno odzvala povabilu, predvsem pa fotografa Marjana Smerketa, ki je takoj in zavzeto pristopil k fotografiranju vseh župnijskih in nekaterih drugih cerkva (včasih tudi v težkih okoliščinah), je dalo zalet, da sva s tehničnim urednikom Robertom Debevcem lahko delo zaključila v dogovorjenem roku. Sodelovali so tudi številni župniki, ki so pregledali besedila za »svoje župnije« in prijazno omogočili zahtevno fotografiranje. Obsežno lektorsko delo je uspešno opravila profesorica Vida Frelih.
Medtem ko je bila zasnova prvega dela knjige, ki obsega zgodovinski pregled, lažja, se je bilo o vsebinskem okviru drugega dela, to je predstavitve župnij, potrebno dogovoriti oz. ga tekstovno omejiti. Da bi imelo delo trajnejšo vrednost, smo se izognili običajnim statističnim podatkom, značilnim za letopise, in razširili splošni del. Vsaka župnija je tako predstavljena s sliko zunanjščine in (če dopušča besedilo) notranjščine župnijske cerkve ter svojega zavetnika (v knjigi je nekaj manj kot tisoč slik – v prvem delu 200, v drugem 775, priložene pa so tudi barvne vinjete in zemljevidi). Tekstovni del je leksikografsko zgoščen in kolikor je mogoče natančen: župnijo (in kraj) postavi v geografske in zgodovinske okvire, predstavi župnijsko cerkev z zgodovinskega in umetnostnega vidika ter znane osebnosti, povezane z določeno župnijo. Vselej so tudi naštete in kratko opisane vse podružnične cerkve.
Župnije so razporejene po abecednem redu, na koncu je tudi kazalo po abecednem redu zavetnikov, dodan je zemljevid nadškofije z vsemi župnijami, njihovimi mejami in seznam oz. razporeditev po dekanijah in arhidiakonatih. Povsod so v opombah navedene tudi knjige ali spletne strani, ki obširneje pišejo o posamezni župniji. Knjigi smo dodali tudi statistične podatke naše Pastoralne službe (ljubljanska nadškofija ima 310 škofijskih duhovnikov in 143 redovnih duhovnikov; 233 teritorialnih in ena personalno župnija; 202 župniji imata svoje duhovnike, 31 pa jih je v soupravi; 72.106 prebivalcev in 555.798 katoličanov s »specifikacijo« po 17 dekanijah). Jubilejno leto, ki ga obhaja naša nadškofija, je močno omejilo čas priprave in izdelave monografije, ki ga imate v rokah, a upam, da bo upravičila pričakovanja mnogih in dostojno predstavila našo nadškofijo.
Pred dobrimi stodesetimi leti je nemški Herderjev leksikon pod geslom Laibach, Ljubljana, zapisal, da je to »die Katholischeste Stadt Oesterreichs«, torej najbolj katoliško mesto v Avstriji. Ko bodo bralci jemali v roke to knjigo, ne bodo mogli mimo opombe, da je po lepo urejenih, skrbno vzdrževanih in umetniško okrašenih cerkvah ljubljanska nadškofija tudi danes vredna presežnikov. Iz vsega, kar predstavi monografija, veje ljubezen vernega ljudstva, ki je sicer morda dandanes številčno res bolj razredčeno kot v 19. stoletju, a gorečnost za lepoto božjih hiš in čast krajevnega občestva sta enaki ali celo še večji.
urednik msgr. mag. Franci Petrič
