Pridiga škofa msgr. Jurija Bizjaka pri večerni maši velikega četrtka v koprski stolnici
Nocojšnji večer, bratje in sestre, nam kliče v spomin tri velika sveta dejanja: Obred postavitve zakramenta svete evharistije in obred postavitve zakramenta mašniškega posvečenja ter dejansko uresničevanje obeh obredov v umivanju nog dvanajsterim apostolom. Čeprav v nocojšnjem evangeliju po Janezu niso omenjeni niti kruh niti vino niti velikonočno jagnje, vemo iz ostalih treh evangelijev po Mateju in Marku in Luku (Mt 26,26; Mr 14,14; Lk 22,8), da so vse omenjene jedi bile na mizi in da se je velikonočna večerja imenovala tudi preprosto 'velikonočno jagnje,' ker je jagnje bilo najbolj pomembno.
Jezus sam podobe jagnjeta ni nikoli nanesel nase. Imenoval se je: Jaz sem kruh življenja (Jn 6,35.48), jaz sem luč sveta (Jn 8,12), jaz sem vrata (Jn 10,7), jaz sem dobri pastir (Jn 10,11), jaz sem pot in resnica in življenje (Jn 14,6), jaz sem prava vinska trta (Jn 15,1) – nikoli pa ni rekel: Jaz sem pravo jagnje. Kot jagnje pa ga je predstavil že prerok Izaija: 'Bil je žrtvovan, ker je sam hotel in ni odprl svojih ust. Kakor ovca, ki jo peljejo v zakol, in kakor jagnje, ki pred svojimi strižci umolkne, tako on ni odprl svojih ust' (Iz 53,7).
Jezusov predhodnik Janez Krstnik je Mesija predstavil z besedami: 'Glejte, Jagnje Božje, ki odvzema greh sveta' (Jn 1,29). In ko je kot jagnje umrl na križu, piše Janez evangelist: 'To se je zgodilo, da se je izpolnilo pismo: Nobene kosti mu ne bodo strli' (Jn 19,36). O velikonočnem jagnjetu namreč Mojzes ukazuje: 'In ne zlomite na njem nobene kosti!' (2 Mz 12,46).
Apostol Pavel svari Korinčane pred razvadami in piše: 'Kristus, naše velikonočno jagnje, je darovano' (1 Kor 5,7). Apostol Peter poziva svoje naslovljence k svetosti in piše: 'Saj veste, da niste z minljivimi rečmi, s srebrom ali zlatom, odkupljeni iz svojega praznega življenja, ki ste ga imeli od očetov, marveč z dragoceno krvjo Kristusa kot nedolžnega in brezmadežnega Jagnjeta' (1 Pt 1,18-19).
Daleč največkrat pa je Kristus z nazivom jagnje imenovan v Knjigi razodetja: Jagnje odpira pečate; časti ga 24 starešin; častijo ga množice angelov in rešenih; bližajo se mu mučenci; njemu sledi 144 tisoč devic; konec svetovne zgodovine predstavlja Jagnjetova svatba; Cerkev je Jagnjetova zaročenka; blagor tistim, ki so povabljeni na Jagnjetovo gostijo; Jagnjetova zaročenka je nebeška prestolnica Jeruzalem; ne potrebuje ne sonca ne lune, da bi ji svetila, njen svetilnik je Jagnje.
Vsaka sveta maša je ponovitev Kristusove daritve, to je Jagnjetove daritve: omenjamo ga pri Slavi: Jagnje Božje, Sin Očetov; Jagnje Božje, ki odvzema grehe sveta; glejte, to je Jagnje Božje. Skozi celo cerkveno leto: 'Naše velikonočno jagnje, Kristus, je darovano!' Svoje učence je Gospod razposlal z besedami: 'Glejte, pošiljam vas kakor jagnjeta med volkove. Bodite torej previdni kakor kače in preprosti kakor golobje!' (Mt 10,16).
Bratje in sestre. Prisedimo v duhu nocoj tudi mi okrog mize zadnje večerje in z globoko hvaležnostjo sprejmimo iz Gospodovih rok kruh njegovega telesa, ki je bilo za nas darovano, in kelih njegove krvi, ki je bila za nas prelita. In naj nam uživanje njegovega telesa in krvi ne bo v obsodbo in pogubljenje, ampak naj nam bo v varstvo in zdravilo za dušo in telo. Nocoj še posebej oznanjamo njegovo smrt in slavimo njegovo vstajenje. Amen.
