Spoštovani gospod msgr. Franc Bole, spoštovani glavni urednik msgr. Franci Trstenjak, dragi ustvarjalci Radia Ognjišče, spoštovani prijatelji in drugi dobrotniki Radia Ognjišče, dragi bratje in sestre, ki ste priromali na Brezje in tisti, ki ste se nam pridružili pri sprejemnikih doma, dragi Marijini častilci.

Kje bi bilo bolj primerno, da se zahvalimo dobremu Bogu za dar Radia Ognjišče, kot tukaj, pri Mariji Pomagaj na Brezjah. Naj vam povem, zakaj je prav, da smo ob srebrnem jubileju Radia Ognjišče ravno na Brezjah. Mislim, da se v spominu vračam več kot petindvajset let v preteklost – najbrž jih bo kar sedemindvajset. Bolj točen datum nam bo morda zaupal Franci Trstenjak. Zgodba se je odvijala v obednici našega samostana. Direktor Tiskovnega društva ognjišče msgr. Franc Bole je neumorno prepričeval mariborskega škofa dr. Franca Krambergerja, naj mu nujno da na razpolago kaplana v Celju, pri Svetem Duhu, ki je pokazal veliko spretnost pri organiziranju Klica dobrote. Z njim je imel namen začeti vzpostavljati Radio, ki bi deloval na krščanskih načelih. Čeprav sem imel vtis, da škof Kramberger vendarle malo okleva, nam dejstvo, da danes praznujemo 25 -letnico ustanovitve Radia Ognjišče, jasno govori, da je bil msgr. Bole uspešen in da je škof Kramberger prisluhnil njegovi prošnji. In zato, kot je bilo rečeno, je prav, da se pri Mariji Pomagaj zahvaljujemo Bogu za vse darove teh petindvajsetih in seveda še nekaj let zraven.

Za bolj izrisano podobo začetkov bi morali pogledati v arhiv radia in v dnevnike ali zapise njegovih snovalcev, če jih seveda imajo – če pri vzpostavljanju radia, pri iskanju sodelavcev, pri oblikovanju in usposabljanju voditeljske in novinarske ekipe in vseh tistih, ki so v ozadju uspešnega in tekočega delovanja niso bili tako zaposleni, da jim kroniški zapisi niso niti prišli na pamet. Morda bodo ob priliki pobrskali po spominu in nam v svojih Spominih povedali, kaj in kako se je takrat dogajalo.

Radio Ognjišče ni čisto navaden radio. Zanj veljajo besede današnjega berila iz Prvega Pavlovega pisma Korinčanom: »Vsem sem postal vse.« Radio Ognjišče je radio presežkov, bolj blizu nam je morda beseda rekordov. To je gotovo največja veroučna učilnica pri nas, čeprav ne zapisuje prisotnosti veroukarjev in ne ocenjuje njihovega znanja, prihaja pa k njim s katehezami, da bi poglobili in utrdili svoje versko znanje in bolj suvereno kot kristjani vstopali prostor. Prav tako je to naša največja prižnica, s katere se oznanjajo besede evangelija, da bi ljudje z veseljem živeli svojo vero in jo posredovali naprej – tako v svojih družinah kakor tudi v različnih okoljih družbe, v katera prihajajo kot kristjani. Radio Ognjišče je tudi naš največji ljudski misijon. Z radijskim misijonom, ki je običajno v tednu pred cvetno nedeljo, nas nagovarjajo s pomembnimi vsebinami naše vere in vabijo k dobri postni spovedi. Hvala vam za ta misijon. Nedvomno je Radio Ognjišče tudi največji kuharski tečaj, na katerem naše gospodinje poslušajo nasvete s. Nikoline o pripravi jedi in še toliko drugih praktičnih nasvetov, da bi bilo v naših družinah več zdravja in veselja. Sami presežki, o katerih bi lahko pripovedovali na dolgo in široko, pa bi še vedno ostajali v nevarnosti, da smo to ali ono rubriko izpustili. 

»Vsem sem postal vse.« Zakaj? »Da bi jih vsaj nekaj zagotovo rešil.« Rekel sem, da Radio Ognjišče ni čisto navaden radio. Cilji vseh drugih radijskih postaj je pritegniti čim večje število poslušalcev in imeti s tem vpliv na njihovo razmišljanje, pa tudi pridobiti potrebna denarna sredstva za svoje delovanje. Tudi naš radio potrebuje vse to, vendar je zadaj za vsem še poseben razlog: da bi mogli s svojim programom, z besedo in glasbo ljudi reševati. Naši radijci ob vsem drugem v sebi - včasih bolj včasih manj zavestno - nosijo Pavlovo ugotovitev: »Gorje meni, če evangelija ne bi oznanjal!« In zato: »Vse delam zaradi evangelija, da bi bil tudi sam deležen njegovih obljub.«

Dragi ustvarjalci programa Radia Ognjišče. Naj vam ob tem praznovanju v imenu Cerkve v Sloveniji izrečem zahvalo za poslanstvo, ki ga opravljate. Takrat ko se bodisi zgodaj zjutraj ali pa pozno popoldne odpravite od doma, najbrž rečete, da greste v službo. A ko sedete za mikrofon in preko njega vstopite v očem neviden, a zelo konkreten prostor, v katerem se pletejo odnosi med vami, vašo vsebino, in poslušalci, takrat postanete služabniki poslanstva; poslanstva oznanjevanja: oznanjanja resnice, oznanjanja pravice, oznanjanja evangelija, kot vesele novice, ki se v življenju ljudi uresničuje v neulovljivi globini bližine med ljudmi in z Bogom. Nadaljujte s tem poslanstvom, kajti vse to, resnica, pravica in polnost razodetja evangelija bo uresničeno šele v eshatonu. Zato se ne bojte, kaj boste počeli v prihodnosti. Živeli boste poslanstvo in se navdihovali pri njem, ki je bil genij odkrivanja novih pristopov pri izpolnjevanju poslanstva, pri apostolu Pavlu.

Zahvali radijcem – voditeljem pri mikrofonu, novinarjem, urednikom in tistim, ki opravljajo različne službe v ozadju, ki so sicer manj slišne, a za tekoče delovanje nujne – želim dodati zahvalo tudi Prijateljem Radia Ognjišče. Naj ponovim: Radio Ognjišče ni čisto naveden radio. Poseben je tudi po tem, da svoje oddajanje, pravzaprav svoje življenje v veliki meri dolguje prijateljem, ki so prepoznali njegovo kakovost, njegovo nepogrešljivo vlogo v naši družbi in Cerkvi, ki so spoznali, da je treba stvari slišati tudi z druge strani, in so zato pripravljeni s svojimi denarnimi prispevki sodelovati pri njegovem vzdrževanju in delovanju. Na poseben način ste tudi vi oblikovalci programa Radia Ognjišče in zato se pri Mariji Pomagaj tudi vam iskreno zahvaljujem. Prepričan sem, da ste tudi zaradi svojih darov blagoslovljeni.

Zanimivo bi bilo, če bi svoje petindvajset letno delovanje prelili v številke. Med drugim ste objavili, da bo danes, 28. novembra 2019 ob 17.00, ko ste pred 25. leti »začeli s štiriindvajseturnim programom ali povedano drugače: za nami bo 219.144 ur programa.« Enako dih jemajoči bi bili drugi statistični podatki.

Vendar pa Radio Ognjišče kljub njegovi izrednosti ne more izmeriti, stehtati, oštevilčiti ali ovrednotiti vsega svojega delovanja. Skoraj bi šel od voditelja do voditelja in vam povedal, kako boste presenečeni v tistem trenutku, ko se bo v vašem življenju začela uresničevati poslednja sodba iz današnje Jezusove prilike. Zanjo sem se odločil iz čisto posebnega namena. Rekel sem, da se takrat, ko sedete za mikrofon, ustvari očem neviden, a čisto konkreten prostor med vami in poslušalci. S programom, ki ga ustvarjate in v katerega v veliki meri polagate tudi svoja srca, se začne odvijati skrivnostna drama ljubezni. Nekoga, ki je lačen, vaša beseda nasiti, žejnemu da piti, nagega ogreje, izgubljen popotnik je sprejet, bolnik ni več sam in zaporniku se rešetke zdijo manj nepreklicne. Vi jih ne vidite, jih ne slišite. Ne morete jih pošteti. A šteje jih nekdo, ki ima preštete tudi lase na naši glavi in ki skrbi za vrabce pod nebom in za lilije na polju. Obraze vseh teh ljudi boste ob dokončnem srečanju spoznali na obrazu Gospoda Jezusa Kristusa, kajti: »Resnično povem vam, kar koli ste storili enemu mojih najmanjših bratov, ste meni storili.«

Zato, dragi ustvarjalci Radia Ognjišče, se ne naveličajte. Nasičujte, odžejajte, ogrevajte, sprejemajte, obiskujte. Poslanstvo, ki ga vršite, vršite s srcem. In on, ki vidi na skrivnem, vam bo povrnil.

Vas in Radio Ognjišče z vsemi, ki živijo z njim, izročam varstvu in priprošnji Marije Pomagaj. Z njo ste povezani na poseben način in ona bo ostajala vaša velika priprošnjica. Naj vas Bog ob praznovanju in vedno pokriva s svojimi blagoslovi. Amen.

Msgr. Stanislav Zore
Ljubljanski nadškof metropolit