Dragi bratje in sestre!

Potem, ko je bil Janez Krstnik vržen v ječo, se Jezus napoti v Galilejo.

Evangelist Marko posebej podčrta dejstvo, da Jezus začne z javnim delovanjem potem, ko je Herod utišal Janeza Krstnika.

Zdelo se je, kot da je glas preroka utihnil, da je ugasnilo upanje, ki ga je predstavljal Janez Krstnik in, da je nastal molk.

Ta molk je Jezus prekinil. Nadaljuje in dopolni to, kar je začel Janez.

Zakaj se Jezus oglasi v Galileji? Ta pokrajina je bila na robu Palestine, kraji so bili revni in z veliko priseljenci iz poganstva. Ravno v takšnih težkih razmerah se začne pot evangelija, pot upanja, pot veselega oznanila.

Za Markov evangelij je značilno, da je najstarejši in najkrajši. 

Evangelist Marko ljubi kratke stavke in pove tisto, kar je bistveno.

To pa ne pomeni, da nima v ozadju jasnega namena. Ta pa je, da lahko mi korak za korakom vedno bolj spoznavamo Kristusa, Božjega sina.

»Čas se je dopolnil in Božje kraljestvo se je približalo: Spreobrnite se in verujte evangeliju!« Tako se začenja oznanilo vsemu svetu v Markovem evangeliju.

Z Jezusovim prihodom se začenja nova doba, doba milosti in odrešenja. 

Njegove prve besede so vabilo, da sprejmemo veliko novost in resničnost Božjega kraljestva, ki je dosegljiva vsem in je blizu vsakemu človeku.

V 8. stol. pred Kristusom je Bog poslal preroka Jona v Ninive. Prebivalci tega mesta so živeli razvratno, tako v moralnem, kot verskem smislu. Bog pošilja preroka z vabilom, da se spreobrnejo, pokesajo svojih grehov in zaživijo nov odnos z Bogom ter drug z drugim.

Sedaj pa je ob Genezareškem morju nekdo, ki je več, kot Jona, s sporočilom: »Čas se je dopolnil.« Nastopa torej čas, v katerem bo premagan greh. Nastopa čas odpuščanja in odrešenja.

Jezus takoj pokaže pot, naj se spreobrnemo in verujemo evangeliju. To pomeni, da korenito spremenimo življenje in sprejmemo Jezusa, kot Besedo, s katero Bog nagovarja človeštvo v vseh časih.

Veselo oznanilo, ki ga prinaša Jezus, pomeni, da je prišla polnost časov. Ne gre samo za novico, gre bolj za poziv. 

Pomembno je spoznati čas milosti, ga vzeti resno in ne zamuditi. Spreobrnjenje in vera sta pravilen odgovor na vse, kar Jezus dela in uči. Pomeni obrniti se in vrniti k izhodiščni točki, na kateri smo začeli pot in se potem od nje oddaljili. 

Naše izhodišče je Bog. 

Od njega prihajamo, njemu se moramo za vse zahvaliti. Spreobrnjenje pomeni, da se znova usmerimo k Bogu, da se vrnemo k njemu. 

Tukaj nam postane jasno, da evangelij ni samo informacija, ki jo slišim in grem po poti naprej. 

Evangelij je sporočilo in ravno zaradi tega je tudi poziv k dejanjem. Evangelij je vedno kritičen do nas, naših usmeritev in dejanj. S poslušanjem evangelija je povezana samokritika, preobrazba in spremembe. 

Smisel spreobrnjenja nam postane jasen, če slišimo poziv: »Verujte evangeliju!« Z drugo besedo: vzemite si k srcu, kar pravi evangelij. 

Z otroškim zaupanjem in predanostjo nas Božja beseda vabi, da sprejmemo resnico, da je Bog edini resnični Bog, da je v Jezusu prišel k nam, da se nam razodene kot ljubezen, dobrota in usmiljenje. 

Spreobrniti se, pomeni, da mislim tako, kot mi predlaga evangelij, da želim izpolniti Jezusovo voljo. To pomeni verovati v Božjo ljubezen, ki me spremlja, in da vztrajam v tej ljubezni.

Tako lahko izkusim drugačno, resničnejše življenje. 

Današnja nedelja je nedelja Božje besede, to je praznik Svetega pisma.

Nedelja Božje besede želi biti dan zahvale za ta Božji dar, kajti ob branju, poslušanju in premišljevanju Božje besede se naša srca zganejo in lahko prepoznamo, kaj nam danes želi Gospod povedati.

Ta nedelja je tudi prošnja, da bi znali v svojem življenju dati prostor tej Besedi, kajti tako bomo rastli v veri in zaupanju v Boga.

Današnja nedelja je tudi 7. dan v tednu molitve za edinost kristjanov z vodilno mislijo: »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu« (prim. Jn 15,5-9)

Sveti papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici z naslovom »Da bi bili eno«, ki izšla leta 1995, omenja, naj kot sad naših molitev za edinost kristjanov »vnovič najdemo bratstvo«. Temelj tega bratstva je krst, ki ga pripadniki krščanskih Cerkva priznavamo drug drugemu. Tako po krstu skupaj pripadamo Kristusu.

Papež Frančišek, v okrožnici, z naslovom »Vsi bratje«, v kateri se obrača na vse ljudi dobre volje, onkraj verskih prepričanj in nas vabi, da bi se bolj zavedali odvisnosti in soodgovornosti znotraj cele družine človeštva.

Vere ni mogoče ločiti od solidarnosti. Če ostanemo v Kristusu, prejmemo moč in modrost, da moremo drug v drugem prepoznavati brata in sestro. 

Kristus je središče našega življenja. Koraki za edinost, so koraki, ki jih naredimo v smer rasti naše povezanosti s Kristusom, kajti s tem v nas tudi raste ljubezen ter želja po edinosti in spravi.

To pomeni, da se znamo in zmoremo odpirati tistim, ki so drugačni od nas.

Zato naj bo naša iskrena prošnja: Gospod, pritegni nas k sebi, kajti samo tako bomo ostali v tvoji ljubezni in obrodili sad, ki zdravi vse delitve: v nas, med nami in v svetu.

Amen.

 

Msgr. Alojzij Cvikl DJ,
mariborski nadškof metropolit