Poročilo s prvega narodnega srečanja pastoralnih delavcev v pastorali Romov

24.4.2013 Veržej Rom
Srečanje Romov na Brezjah Srečanje Romov na Brezjah

Prvo narodno srečanje pastoralnih delavcev v pastorali Romov je v sredo, 24. aprila 2013, potekalo v Marijinem domu v Veržeju v škofiji Murska Sobota. Namen srečanja je bil povezovanje pastoralnih delavcev, ki se srečujejo z Romi. Povabilo ni bilo namenjeno samo pastoralnim delavcem, ki so že dejavni v pastorali Romov, ampak vsem, ki se na kakršen koli način srečujejo z Romi. Srečanje je potekalo v treh delih:

  • neformalno medsebojno druženje in spoznavanje pastoralnih delavcev,
  • spoznavanje utečenega pastoralnega dela z Romi,
  • odkrivanje kulture dialoga med Romi in Neromi (civili, gadže) s konkretnimi smernicami za nadaljnje pastoralno delo.

Na srečanju je bila poleg medsebojnega spoznavanja zelo pomenljiva podelitev osebnih izkušenj. Udeležence sta na začetku pozdravila Peter Kokotec, ki je pri SŠK koordinator za pastoralo Romov, in krajevni škof Peter Štumpf. Peter Kokotec je poudaril, da se je pastoralno delo z Romi v Sloveniji začelo s posameznimi duhovniki že pred več kot štiridesetimi leti. Med Rome sta začela zahajati sedanji upokojeni mariborski pomožni škof Jožef Smej kot kaplan v Murski Soboti in kanonik Franc Dular, ki je kot kaplan deloval v Črmošnjicah. Sadovi dela še več drugih duhovnikov segajo v današnji čas, pri čemer njihovo delovanje ni bilo medsebojno povezano. Poseben pomen je kategorialna pastorala Romov dobila v samostojni Sloveniji, na področju katere se je začel udejstvovati Marjan Lampret kot prvi koordinator za pastoralo romske manjšine. Pastorala med romskim ljudstvom ima torej za seboj že nekaj desetletij, vendar pa razmerje med župnijami in Romi (romskimi naselji) še vedno ni urejeno. Škof Peter Štumpf je spregovoril o pastorali Romov v škofiji Murska Sobota, kjer želijo vprašanje urediti tudi institucionalno, kar bi omogočilo večjo vključitev Romov v redno župnijsko življenje.

V drugem delu je pri predstavitvi konkretne pastorale Romov v Cerkvi na Slovenskem Marjan Lampret spregovoril o vključenosti v mednarodne organizacije. Ta vključitev je pomembna zaradi pastoralnega povezovanja in izmenjave izkušenj. Sonja Hrovat je z vidika Romov podala konkretno izkušnjo pastorale s številnimi pozitivnimi poudarki, pa tudi pomanjkljivostmi, kot jih čutijo in doživljajo Romi. Poudarila je, da so za pastoralo odgovorni tako pastoralni delavci, kot tudi Romi sami, saj se morajo naučiti samostojnega sprejemanja odgovornosti. Opisala je nekaj dobrih praks, kot so molitvena skupina v romskem naselju, spovedovanje v romskem naselju, škofijsko romanje Romov k Mariji Bistrici na Hrvaško (vsako leto po 5 avtobusov), vključenost v župnijski in škofijski pastoralni svet in drugo. Peter Kokotec je predstavil literaturo za pastoralo Romov: cerkveni dokument Navodilo o pastoralni oskrbi Romov, prevod svetopisemskih zgodb v dolenjsko-belokranjsko narečje romskega jezika Biblija aven chavora, ki se je v praksi pokazal za zelo uporaben pastoralni pripomoček, tiskanje raznih zgibank, podobic, življenjepisa blaženega Zeferina (prvega blaženega med Romi). V pripravi je dvojezični molitvenik, ki bo izšel v obeh romskih govornih narečjih (prekmurskem in dolenjsko-belokranjskem) in izid knjige – življenjepisa blaženega Zeferina.

V tretjem delu so udeleženci prisluhnili predavanju p. dr. Mirana Špeliča OFM o kulturi dialoga in dialogu med kulturami. P. Špelič je najprej predstavil različne načine dialoga v Svetem pismu in v različnih kulturah. Ob tem je razložil pojem kultura in ga apliciral na razmere med dvema kulturama – romsko in slovensko. Udeležence je povabil k razmišljanju o kulturi dialoga in odnosu med kulturami, tako z vidika romske kot slovenske kulture. Na osnovi predavanja je sledilo delo po skupinah, kjer so se udeleženci pogovarjali o konkretnih sklepih in smernicah romske pastorale v prihodnje. Ob tem sta bili izpostavljeni dve smernici: čimprejšnji izid molitvenika v obeh romskih narečjih (dvojezično: slovensko-romsko) in imenovanje duhovnika, ki bo celotno svoje poslanstvo lahko namenil izključno romski pastorali. Ob obeh točkah je potekal tudi pogovor. Udeleženci so izrazili veliko željo po izidu molitvenika v romskem jeziku, saj bi z njegovo pomočjo lahko utrjevali identiteto Romov v Sloveniji in se Romom približali s pastoralo v njihovem materinskem jeziku – romščini. Predlog o pastoralnem delavcu – duhovniku, redovniku oz. redovnici pa izhaja iz potrebe, da bi le-ta povezoval Rome z župnijo in župnikom ter krajevnimi pastoralnimi delavci. Bil bi vez med kulturama, obenem pa bi skrbel za interaktivni dialog, s čimer bi pomagal premoščati včasih nepremostljive razlike oz. pomagal delati korake k medsebojnemu zbliževanju.

Srečanje se je končalo z napovedjo prihodnjega srečanja, ki bo v zimskih mesecih leta 2014.


Poročilo je pripravil koordinator za pastoralo Romov pri SŠK Peter Kokotec.