Današnja kateheza papeža Frančiška je bila ponovno posvečena družini. V ospredje je postavil odpuščanje, »brez katerega ne more nobena ljubezen trajati dolgo«. Oprl se je na svetopisemski odlomek iz Matejevega evangelija, ki se je bral na začetku splošne avdience. V njem Jezus učencem spregovori o molitvi in jih nauči Očenaš (Mt 6,12.14-15).

Papež najprej o škofovski sinodi

Papež je najprej spomnil na zasedanje škofovske sinode, ki se je sklenilo pred tednom in pol in med katerim se je temeljito premišljevalo o poklicanosti in poslanstvu družine v življenju Cerkve in sodobne družbe. Bil je to milosten dogodek, je dejal Frančišek. Dodal je, da so sinodalni očetje ob koncu izročili besedilo s svojimi zaključki in da želi, da se to besedilo objavi.

Družina – telovadnica za urjenje v odpuščanju

Medtem pa se življenje ne zaustavi, je nadaljeval. Predvsem življenje družine se ne zaustavi. »Ve, drage družine, ste vedno na poti. Že ves čas pišete na strani konkretnega življenja o lepoti evangelija družine.« V svetu, ki včasih ostane brez življenja in ljubezni, družine vsak dan govorijo o velikem daru, kar sta zakon in družina. Zato je papež Frančišek pri katehezi želel izpostaviti naslednji vidik: »družina je ogromna telovadnica, kjer se uri za vzajemno podarjanje in odpuščanje, brez katerega nobena ljubezen ne more trajati dolgo«. Brez podarjanja in odpúščanja ljubezen ne ostane, ne more trajati.

Nemudoma splesti nazaj pretrgane niti

V molitvi Očenaš, ki nas jo je naučil Jezus, nam pravi, naj Očeta prosimo: »Odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.« In pojasni: »Če namreč odpustite ljudem njihove prestopke, bo tudi vaš nebeški Oče vam odpustil. Če pa ljudem ne odpustite, tudi vaš Oče ne bo odpustil vaših prestopkov.« Ne moremo živeti brez odpúščanja, vsaj ne dobro živeti, predvsem v družini. Vsak dan drug drugemu povzročamo krivice. Teh napak, ki jih pripisujemo svoji slabotnosti in egoizmu, se moramo zavedati. A od nas se zahteva, da takoj pozdravimo rane, ki si jih povzročimo, da nemudoma ponovno spletemo niti, ki jih pretrgamo v družini. Če čakamo predolgo, vse postane pretežko, je pojasnjeval papež. In dodal: »Obstaja preprosta skrivnost za ozdravitev ran in za prenehanje obtoževanja med starši in otroki, med brati in sestrami, med snaho in taščo. Če se naučimo, da takoj prosimo odpuščanje in odpustimo, se rane pozdravijo, zakon se učvrsti in družina postaja vedno bolj  trden dom, ki se zoperstavlja sunkom naših majhnih in velikih hudobij.« Ni potrebno imeti velikega govora. Dovolj je gesta nežnosti. Pomembno je, da se dan ne konča z vojno.

Kakor v družini, tako zunaj nje

Če se naučimo tako živeti v družini, bomo enako živeli tudi zunaj nje, kjerkoli bomo. Papež je pripomnil, da o tem z lahkoto dvomimo. Mnogi, tudi kristjani, mislijo, da gre za pretiravanje. Pravijo, da so lepe besede, ki pa jih je nemogoče postaviti v prakso. A hvala Bogu, temu ni tako, je poudaril Frančišek. Ravno tako, da prejmemo odpuščanje od Boga, smo tudi sami zmožni odpustiti drugim. Zato je Jezus tudi hotel, da te besede ponovimo vsakokrat, ko molimo Očenaš, torej vsak dan. Nujno je, da v družbi, na trenutke neusmiljeni, obstajajo kraji, kot je družina, kjer se učimo odpuščati drug drugemu.

Cerkev pomaga družinam graditi hišo na skali

Sinoda je okrepila naše upanje tudi o tem, da je zmožnost odpúščanja del poklicanosti in poslanstva družine. Prakticiranje odpuščanja rešuje družino pred razdelitvijo, prav tako jo dela zmožno pomagati družbi, da je manj hudobna in manj okrutna. Vsaka gesta odpuščanja popravi razpoke na hiši in utrdi  njene zidove. »Cerkev, drage družine, je vedno ob vas, da bi vam pomagala graditi vašo hišo na skali, o kateri je govoril Jezus,« je izpostavil papež. Nadaljeval je, naj ne pozabimo na besede, ki se nahajajo pred odlomkom o hiši na skali: »Ne pojde v nebeško kraljestvo vsak, kdor mi pravi: ›Gospod, Gospod,‹ ampak kdor uresničuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih. Veliko mi jih bo reklo tisti dan: ›Gospod, Gospod, ali nismo v tvojem imenu prerokovali in v tvojem imenu izganjali demonov in v tvojem imenu storili veliko mogočnih del?‹ In takrat jim bom naznanil: ›Nikoli vas nisem poznal.‹« (Mt 7,21-23). Ta beseda je močna, je pripomnil sveti oče, njen namen pa je, da nas strese in spreobrne.

V jubileju usmiljenja odkriti zaklad odpuščanja

»Zagotavljam vam, drage družine,« je spodbudil, »če boste vedno bolj odločno hodile po poti blagrov, se učile in poučevale vzajemno odpúščanje, bo v vsej veliki družini Cerkve rasla zmožnost pričevanja o prenovitveni moči Božjega odpuščanja.« Drugače bomo imeli prekrasne pridige in morda bomo tudi izgnali kakšnega demona, a na koncu nas Gospod ne po poznal kot svojih učencev, kajti nismo bili zmožni odpustiti in prositi odpuščanja. Zares, krščanske družine lahko veliko storijo za današnjo družbo in tudi za Cerkev. »Zato želim,« je dodal papež, »da bi v jubileju usmiljenja družine ponovno odkrile zaklad vzajemnega odpuščanja. Molimo, da bodo družine vedno bolj zmožne živeti in graditi konkretne poti sprave, kjer se ne bo nihče čutil zapuščenega pod težo svojih dolgov.« Zatem je papež skupaj z verniki na Petrovem trgu molil: »Oče naš, odpusti nam naše dolge, kakor tudi mi odpuščamo svojim dolžnikom.«

Vir: Radio Vatikan.