Da bi svobodno služili Gospodu, se moramo paziti pred nepoštenostjo in iskanjem oblasti. Ni mogoče služiti Bogu in svetu. To je bil poudarek homilije papeža Frančiška med torkovo jutranjo sveto mašo v kapeli Doma sv. Marte. Izhodišče njegovega premišljevanja je bila trditev, ki jo mora samemu sebi ponavljati vsak pravi Gospodov učenec: »Preprosti služabniki smo.«
Želja po oblasti ni pot, da bi postal Gospodov služabnik
Katere so ovire, ki nam preprečujejo služiti Gospodu, in sicer služiti mu v svobodi? Sveti oče je pripomnil, da jih je veliko. »Želja po oblasti« je ena izmed njih. »Kolikokrat smo, morda pri nas doma, videli: 'Tukaj ukazujem jaz!' In kolikokrat, ne da bi to rekli, smo drugim dali čutiti, da 'ukazujem jaz', ne? To tudi pokazati, ne? Želja po oblasti ...« Jezus nas je učil, da naj tisti, ki ukazuje, postane kakor nekdo, ki služi. Ali pa, če kdo želi biti prvi, naj bo služabnik vseh. »Jezus preobrne vrednote posvetnosti, sveta. In ta želja po oblasti ni pot, da bi postal Gospodov služabnik, nasprotno: je ovira, ena izmed tistih ovir, za katere smo Gospoda prosili, naj jih od nas oddalji.«
Biti nepošteni pomeni igrati dvojno igro
Še ena ovira, ki se dogaja tudi v življenju Cerkve, je »nepoštenost«. Papež Frančišek je opozoril, da do le-te pride, kadar »želi nekdo služiti Gospodu, a obenem služi tudi drugim stvarem, ki niso Gospod«. »Gospod nam je dejal, da noben služabnik ne more imeti dveh gospodarjev. Ali služi Bogu ali služi denarju. To nam je povedal Jezus. In to je ovira: nepoštenost.« Vendar pa ta ni isto kakor biti grešnik. Vsi smo grešniki, in to obžalujemo. Toda biti nepošteni pomeni igrati dvojno igro. Igrati na desni in na levi, igrati za Boga in igrati tudi za svet. To je ovira.
Kdor si želi oblasti in kdor je nepošten, težko služi in postane svoboden Gospodov služabnik. Te ovire odvzamejo mir in te privedejo do tistega »srbenja srca«, da nisi nikoli miren, ampak vedno zaskrbljen. To pa nas pripelje do življenja v tisti napetosti posvetne nečimrnosti, ko živimo zaradi videza. Koliko ljudi živi le zato, da se razkazujejo, da bi se pokazali, da bi o njih rekli, kako so dobri, zaradi slave – posvetne slave.
Smo otroci, ne sužnji
Tako ni mogoče služiti Gospodu, je posvaril sveti oče. Zato Ga prosimo, da bi odstranil ovire, da bi se lahko vedro, tako v telesu kot duhu, svobodno posvetili služenju. Služenje Bogu je svobodno: »Smo otroci, ne sužnji.« Služiti Bogu v miru, z vedrino, ko On sam odstrani ovire, ki nam odvzemajo mir in vedrino, pomeni služiti mu s svobodo. Kadar pa Gospodu služimo s svobodo, čutimo tisti še globlji mir Gospodovega glasu, ki pravi: »Pridi, pridi, dobri in zvesti služabnik.«
»Vsi si želimo Gospodu služiti z dobroto in zvestobo, vendar pa potrebujemo njegovo milost: sami ne zmoremo.« Zato moramo vedno prositi za to milost, da bi On odstranil ovire, da bi nam On podaril vedrino in mir v srcu, da bi mu služili svobodno: ne kakor sužnji, ampak kakor otroci.
To je svoboda v služenju. Papež Frančišek je nazadnje opozoril še, da si moramo tudi kadar je naše služenje svobodno, ponavljati, da smo »preprosti služabniki«. In sicer v zavesti, da sami ne zmoremo ničesar. Lahko le prosimo in poskrbimo za prostor, da On stori v nas in da nas On preoblikuje v svobodne služabnike, v otroke, ne sužnje: »Naj nam Gospod pomaga odpreti srce in pustiti delovati Svetemu Duhu, da bi odstranil te ovire, predvsem željo po oblasti, ki naredi veliko slabega, in nepoštenost, dvoličnost, ko se želi služiti Bogu in svetu.« »Tako,« je zaključil papež, »naj nam da tisto vedrino, tisti mir, da mu lahko služimo kot svobodni otroci, ki Mu na koncu, z veliko ljubeznijo, rečejo: 'Oče, hvala, toda Ti veš: sem preprost služabnik.'«
