Na avdienci s papežem Frančiškom je danes, v soboto, 4. februarja 2017, bilo okoli 1100 podjetnikov iz 51 držav, ki so se v Rimu zbrali na srečanju Ekonomija in občestvo. Gre za poslovni model, ki se je oblikoval na pobudo Chiare Lubich, ko je pred 25 leti v brazilskem San Paolu podjetnike povabila, naj postanejo »zastopniki občestva«. Ko so v ekonomijo vnesli »dobro klico občestva«, so s tem začeli globoko spremembo v načinu gledanja in življenja podjetniške dejavnosti. »Ne le, da podjetništvo ne sme uničiti občestva med osebami, ampak ga lahko gradi in pospešuje,« je dejal papež med avdienco ter v govoru podrobneje spregovoril o denarju, revščini ter o povezanosti občestva in podjetništva v prihodnosti.

S konkretnim dejanjem reči: »Denar, ti nisi Bog!«

Papež Frančišek je najprej posvaril pred malikovanjem denarja. Pomembno je, da je v središču ekonomije občestva »občestvo dobička«. Ekonomija občestva namreč pomeni tudi »občestvo profita«, kar je izraz »občestva življenja«. Novega kraljestva, ki ga oznanja Jezus, ne moremo razumeti, če se ne osvobodimo malikov, in eden od najmočnejših je ravno denar. »Denar je pomemben,« je pripomnil Frančišek, »predvsem takrat, ko ga ni. Od njega so odvisni hrana, šola, prihodnost otrok. Malik pa postane, ko postane cilj.« Skopuštvo je greh malikovalstva, saj golo kopičenje denarja postane cilj delovanja. Ko kapitalizem iz pridobivanja dobička naredi edini cilj, tvega, da postane malikovalska struktura in s tem oblika kulta. Ta malikovalski kult je nadomestilo za večno življenje. Posamezni proizvodi, na primer avtomobili ali telefoni, zastarajo in se izrabijo, a če imam denar, lahko takoj kupim druge, pri tem pa se slepim, da zmagujem nad smrtjo.

»Razumljiva je torej etična in duhovna vrednost vaše odločitve, da dobiček daste v skupno rabo,« je poudaril papež. Najboljši in najkonkretnejši način, da denar ne postane malik, je, da se ga deli z drugimi, predvsem z revnimi, ali pa se ga nameni za izobraževanje in delo mladih, s tem ko se skušnjava malikovalstva premaga z občestvom. »Ko razdelite in podarite vaš dobiček, opravite visoko duhovno dejanje, saj z dejstvi rečete denarju: ti nisi Bog. Ti nisi gospod, ti nisi gospodar.«

Ko družba skriva svoje reveže

Drugi poudarek papeževega govora je bil povezan z revščino. Kapitalizem še naprej »proizvaja škartirano blago«, ki ga zatem želi popraviti. »Glavni etični problem takšnega kapitalizma je ustvarjanje odpadkov, ki se jih nato hoče skriti ali jih popraviti, da se jih ne bi več videlo. Velika oblika revščine določene civilizacije je, da ne zna več videti svojih revežev, ki se jih najprej odvrže, zatem pa še skrije,« je poudaril Frančišek in bil pri tem konkreten: letala onesnažujejo okolje, a z malim delom denarja od letalskih kart bodo zasadili drevesa in tako popravili del povzročene škode. Združbe iger na srečo financirajo projekte za zdravljenje patoloških odvisnikov od iger, ki so jih same ustvarile. In ko bo industrija orožja financirala bolnišnice, kjer se bodo zdravili otroci, ki so jih pohabile njihove bombe, bo sistem dosegel svoj vrh.

Podjetnik občestva ni samo samarijan. Posnema usmiljenega Očeta

»Ekonomija občestva, če hoče biti zvesta svoji karizmi, ne sme samo zdraviti žrtev, ampak graditi sistem, kjer bo žrtev vedno manj, kjer jih po možnosti sploh več ne bo. Dokler ekonomija proizvaja žrtve, četudi je odvržena ena sama oseba, občestvo še ni uresničeno, praznovanje splošnega bratstva še ni popolno.« Treba je torej spremeniti pravila igre tega ekonomsko-družbenega sistema.

Posnemati dobrega samarijana iz evangelija ni dovolj. Treba je delovati že prej, preden mož pride v roke razbojnikov, in se boriti proti strukturam greha, ki proizvajajo razbojnike in žrtve. Podjetnik, ki je le dobri samarijan, opravi polovico svoje dolžnosti: zdravi današnje žrtve, a ne zmanjša števila jutrišnjih. Pri občestvu pa je treba posnemati usmiljenega Očeta iz prilike o izgubljenem sinu: doma čakati otroke, delavce in sodelavce, ki so se zmotili, jih objeti in praznovati z njimi in za njih; ne se zaustaviti ob meritokraciji  starejšega sina in mnogih, ki v imenu zaslug zanikajo usmiljenje. »Podjetnik občestva je poklican storiti vse, da tudi tisti, ki so naredili napako in zapustili dom, lahko upajo na delo in dostojen dohodek in ne jejo s prašiči. Noben otrok, noben človek, niti najbolj uporniški, si ne zasluži rožičev.«

Dajati vsem. Najprej sebe, zatem denar

Podjetnikov, ki sledijo ideji ekonomije in občestva, je danes res malo, predvsem v primerjavi s svetovnim kapitalom. A v 25 letih svojega delovanja so dokazali, da občestvo in podjetništvo lahko obstajata in se razvijata skupaj. Spremembe na ravni duha namreč niso vezane na velike številke. Pomembna je kakovost in ne toliko količina. Vsakokrat, ko so ljudje, narodi in tudi Cerkev hoteli rešiti svet z večanjem številk, so proizvedli strukture moči, pri tem pa pozabili na revne. »Rešujmo našo ekonomijo tako, da preprosto ostanemo sol in kvas,« je pripomni sveti oče in poudaril »vzajemnost«.

»Občestvo ni samo deliti z drugimi, ampak je tudi pomnožiti dobrine, ustvariti nov kruh, nove dobrine, novo Dobro z veliko začetnico. Živo načelo evangelija ostane dejavno samo, če ga dajemo … Če pa ga ljubosumno ohranjamo samo zase, splesni in umre. Ekonomija občestva bo imela prihodnost, če boste dajali vsem in ne bo ostalo samo znotraj vaše hiše. Dajajte vsem, najprej revnim in mladim, ki to najbolj potrebujejo in znajo iz prejetega daru narediti nove sadove! Da bi imeli življenje v izobilju, se morate naučiti dajati: ne samo poslovnega dobička, ampak vas same.« Prvi dar podjetnika je po papeževih besedah ravno on sam kot oseba: njihov denar, čeprav je pomemben, je premalo. Denar ne rešuje, če ga ne spremlja dar osebe. »Današnja ekonomija, reveži, mladi potrebujejo najprej vašo dušo, vašo spoštljivo in ponižno bratstvo, vašo voljo do življenja in šele nato vaš denar.«

Kapitalizem pozna filantropijo in ne občestva. Lahko je dati del dobička, ne da bi pri tem objeli in se dotaknili oseb, ki prejmejo tiste mrvice. A tudi samo pet hlebov in dve ribi lahko nahranijo množice, če pomenijo delitev vsega našega življenja. Po evangeljski logiki, če se ne daje vsega, se nikoli ne daje dovolj. »Te stvari vi že počnete,« je ob koncu zbranim podjetnikom dejal papež Frančišek in jih spodbudil, naj so še naprej seme, sol in kvas ekonomije kraljestva, kjer bogati znajo deliti svoje bogastvo: »'Ne' ekonomiji, ki ubija, postane 'da' ekonomiji, ki daje življenje, saj ta razdeljuje, vključuje reveže, dobiček uporablja za rast občestva.« 

Vir: Radio Vatikan.