Papež Frančišek je med današnjo katehezo govoril o edinosti med kristjani. Na začetku splošne avdience se je bral odlomek in Prvega Petrovega pisma, ki ga je za letošnji teden molitve za edinost kristjanov izbrala ekumenska skupina iz Latvije. Apostol Peter takole zapiše: »Vi pa ste izvoljeni rod, kraljevsko duhovništvo, svet narod, ljudstvo, pridobljeno za to, da bi oznanjali hvalo njega, ki vas je iz teme poklical v svojo čudovito luč; vas, ki nekdaj niste bili ljudstvo, zdaj pa ste Božje ljudstvo, ki niste bili deležni usmiljenja, zdaj pa ste usmiljenje dosegli« (1 Pt 2,9-10).

Naš skupni krst

Na sredini evangeličanske cerkve v Rigi se nahaja krstni kamen iz 12. stoletja, ko je v Latviji evangeliziral sveti Majnard, je papež začel katehezo. Ta krstni kamen je zgovorno znamenje izvora vere, ki ga priznavajo vsi kristjani v Latviji, katoličani, evangeličani in pravoslavni. Ta izvor je po Frančiškovih besedah naš skupni krst. Drugi vatikanski koncil zatrjuje, da »krst predstavlja zakramentalno vez edinosti, ki velja za vse tiste, ki so po njem bili ponovno rojeni«. Prvo Petrovo pismo je namenjeno prvi generaciji kristjanov, da bi se bolj zavedali daru, ki so ga prejeli s krstom, in tudi zahtev, ki jih ta prinaša s sabo. Papež je dodal, da smo tudi mi v tem tednu molitve povabljeni, da vse to ponovno odkrijemo ter stopimo čez svoje ločitve.                                                 

Vsi poklicani iz teme v srečanje z usmiljenim Bogom

Imeti isti krst pomeni, da »smo vsi grešniki in da vsi potrebujemo zveličanje, odrešenje, osvoboditev od zla«. To je ta negativni vidik, ki ga Peter v svojem pismu imenuje »tema«, ko pravi: »[Bog] vas je iz teme poklical v svojo čudovito luč.« To je izkušnja smrti, ki jo je Kristus naredil za svojo in jo pri krstu simbolizira potopitev v vodo. Ponovni prihod iz nje pa simbolizira vstajenje v novo življenje v Kristusu. »Ko mi, kristjani, pravimo, da imamo en sam krst, trdimo, da imamo vsi, katoličani, protestanti in pravoslavni, izkušnjo poklicanosti iz brezdušne in odtujene teme v srečanje z živim Bogom, polnim usmiljenja.« Žal vsi izkusimo tudi egoizem, ki povzroča razdelitev, zaprtost in prezir. »Da začnemo pri krstu pa pomeni ponovno najti izvir usmiljenja, izvir upanja za vse, kajti nihče ni izključen iz Božjega usmiljenja.«

Dela usmiljenja so konkretno pričevanje o edinosti

Ta skupna milost po papeževih besedah ustvarja »neločljivo vez med kristjani, tako da se po kreposti krsta lahko vsi imamo za dejanske brate in sestre«. Zares smo sveto Božje ljudstvo, četudi zaradi svojih grehov še nismo popolnoma združeno ljudstvo. »Božje usmiljenje, ki deluje po krstu, je močnejše od naših ločitev.« V kakšni meri sprejmemo milost usmiljenja, v takšni postajamo vedno bolj v polnosti Božje ljudstvo. Prav tako postajamo zmožni vsem oznanjati njegova čudovita dela, in to ravno začenši s preprostim in bratskim pričevanjem o edinosti. Mi, kristjani lahko vsem oznanjamo moč evangelija ter si prizadevamo opravljati telesna in duhovna dela usmiljenja. »To je konkretno pričevanje o edinosti med nami kristjani, protestanti, pravoslavnimi in katoličani,« je zatrdil papež.

Kristjani imamo skupno poslanstvo

Ob sklepu kateheze je povedal, da smo vsi mi kristjani po milosti krsta pridobili od Boga usmiljenje ter bili sprejeti v njegovo ljudstvo. Vsi, katoličani, pravoslavni in protestanti, predstavljamo kraljevsko duhovništvo in en sveti narod. »To pomeni, da imamo skupno poslanstvo,« je zatrdil papež Frančišek, »in to je posredovati prejeto usmiljenje drugim, začenši pri najrevnejših in najbolj zapuščenih.« Povabil je še k molitvi, da bi vsi mi Kristusovi učenci našli način za skupno sodelovanje pri prinašanju Očetovega usmiljenja na vse konce zemlje.

Vir: Radio Vatikan.