»Današnje bogoslužje je ena sama molitev, ki jo Cerkev skupaj z Jezusom dviga k Očetu, da bi obnovil izlitje Svetega Duha. Vsak od nas, vsaka skupina, vsako gibanje, ki je v soglasju s Cerkvijo, se obrača na Očeta in prosi ta dar. Cerkev tudi danes, kakor ob svojem rojstvu, skupaj z Marijo kliče: 'Veni Sancte Spiritus! – Pridi Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni'.« S temi besedami je papež Frančišek med homilijo za binkošti, v nedeljo, 19. maja 2013, na trgu sv. Petra, spodbudil vernike iz številnih cerkvenih gibanj, skupnosti, združenj in skupin, naj bodo odprti za novost, ki jo Sveti Duh prinaša, zaskladnost, v katero vodi vso raznolikost ter za poslanstvo, ki ga spodbuja.

Več kot dvesto tisoč glavi množici vernikov je sveti oče izhajajoč iz današnjega prvega berila iz Apostolskih del ter iz evangeljskega odlomka, razložil te tri besede, povezane z delovanjem Svetega Duha. »Novosti se vedno malo bojimo, saj se počutimo bolj varne, če imamo vse pod kontrolo, če smo mi, ki ustvarjamo... Podobno je tudi z Bogom. Pogosto hodimo za njim, ga sprejmemo, a le do neke mere... Novost", ki jo Bog prinaša v naše življenje, je to, kar nas resnično uresničuje, to kar nam daje resnično veselje, vedrino, saj nas Bog ljubi in nam hoče samo dobro.« Ob koncu razlage besede novost je sveti oče zastavil vprašanja in vernikom priporočal, da si jih čez dan večkrat postavijo: »Vprašajmo se, smo odprti Božjim presenečenjem? Ali pa se zaradi strahu zapremo novosti Svetega Duha? Imamo pogum, iti po novih poteh, ki nam jih Božja novost ponuja ali pa se jih branimo in se zapiramo v zakrnele strukture, ki so izgubile sposobnost sprejemanja?«

»Druga misel: na prvi pogled se zdi, da Sveti Duh v Cerkvi ustvarja nered, saj prinaša različnost karizem, darov. Vendar pa je pod njegovim delovanjem vse to veliko bogastvo, saj je Sveti Duh, Duh edinosti, kar nikakor ne pomeni uniformiranosti, ampak vse vodi k skladnosti (harmoniji).« Tako je papež Frančišek predstavil učinek delovanja Svetega Duha, seveda pod pogojem, če se mu pustimo voditi, saj v primeru, ko hočemo isti učinek sami, hitro zapademo ali v spore in razdeljenost ali pa v uniformiranost. »Če pa se pustimo voditi Svetemu Duhu, bogastvo karizem, raznolikost in različnost nikoli ne vodijo v spor, saj nas On spodbuja živeti različnost v občestu s Cerkvijo. Hoditi skupaj v Cerkvi pod vodstvom pastirjev, je znamenje Svetega Duha. Cerkvenost je temeljna značilnost vsakega kristjana, skupnosti, gibanja.« Tudi tokrat je papež kot popotnico za razmišljanje o skladnosti postavil nekaj vprašanj: »Sem odprt za skladnost Svetega Duha in tako preraščam vsak ekskluziven? Se Mu pustim voditi tako, da živim v Cerkvi in s Cerkvijo?«

»Še zadnja točka. Antični teologi so rekli: duša je neke vrste jadrnica, Sveti Duh je veter, ki piha v jadro, da pluje. Sunki, moč vetra pa so darovi Svetega Duha. Brez njegove spodbude, brez njegove milosti, ne moremo iti naprej... Sveti Duh je namreč duša poslanstva... daje nam pogum, da gremo na poti sveta, da tja prinašamo evangelij. Sveti Duh nam odpira obzorja in nas vodi na bivanska obrobja zato, da bi oznanjali življenje po Jezusu Kristusu. Vprašajmo se ali imamo težnjo zapirati se vase, v skupino ali pa pustimo, da nas Sveti Duh odpre za poslanstvo.«

Papež Frančišek se je v nagovoru pred molitvijo Raduj se kraljica nebeška in blagoslovom, zahvalil sem članom cerkvenih gibanj, skupnosti in raznih cerkvenih skupin, ki so prišli na današnje praznovanje vere v Rim na trg sv. Petra. Vse je še povabil k molitvi za prebivalce Emilije Romanje, ki jih je lani 20. maja prizadel potres, kakor tudi za člane italijanske zveze združenj prostovoljcev na področju onkologije.

Besedilo je v izvirniku objavljeno na spletni strani Radia Vatikan.