Papež Benedikt XVI. je podpisal odlok o razglasitvi junaških kreposti Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage

10.5.2012 Vatikan Cerkev na Slovenskem, Svetnik
Božji služabnik Friderik Irenej Baraga - vir - Muzej krščanstva na Slovenskem Božji služabnik Friderik Irenej Baraga - vir - Muzej krščanstva na Slovenskem

Papež Benedikt XVI. je v četrtek, 10. maja 2012 v avdienco sprejel prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov kardinala Angela Amata SDB in dovolil objavo odlokov o junaških krepostih Božjega služabnika Friderika Ireneja Barage, škofa v kraju Marquette v ZDA.


Življenjepis škofa Friderika Ireneja Barage

Škof Friderik Irenej Baraga se je rodil 29. junija 1797 v Mali vasi pri Dobrniču na Dolenjskem. Najprej je študiral pravo na Dunaju, po končanem študiju pa je vstopil v ljubljansko bogoslovje in bil leta 1823 posvečen v duhovnika. Služboval je v Šmartinu pri Kranju in v Metliki, nato pa je odšel v Ameriko v Cincinnati, kamor je prispel 18. januarja 1831. Tu se je najprej učil indijanskega jezika, ki ga je potreboval za delovanje na misijonu ob Velikih jezerih, kjer so živeli Indijanci plemen Otav (Odawa) in Očipva (Ojibwa). Njegovo misijonsko področje je obsegalo površino skoraj 8-krat večjo od Slovenije. Očipvejsko-angleški slovar, ki ga je sestavil med svojim misijonskim delovanjem, se uporablja še danes. Baraga je postal apostolski vikar s sedežem v Sault Ste. Marie. Ko je bil vikariat leta 1853 povišan v škofijo, je Baraga postal prvi škof. Leta 1866 je škofijski sedež prenesel v mesto Marquette ob Gornjem jezeru (Lake Superior), kjer je 18. januarja 1868 tudi umrl.

Združenje Bishop Baraga Association, ki si prizadeva za razglasitev Barage za blaženega in svetnika, je bilo ustanovljeno leta 1930.


Ameriška škofija Marquette preiskuje čudež na priprošnjo Božjega služabnika škofa Friderika Barage

V Tiskovnem uradu SŠK smo 16. marca 2010 smo poročali o tem, da je ameriška katoliška škofija Marquette uvedla preiskavo o domnevnem čudežnem ozdravljenju na priprošnjo Božjega služabnika škofa Friderika Barage (1797–1868). Če bi se čudež izkazal za pristnega, bi bil to odločilen korak naprej k razglasitvi škofa Barage za blaženega.

Čudež naj bi se zgodil pri pacientu, ki je bolehal za tumorjem na jetrih, kar je potrdilo več preiskav, vključno z magnetno resonanco in ultrazvokom. Pacientova družina in krajevni župnik so molili za ozdravljenje na priprošnjo škofa Barage, pri čemer so na pacientov trebuh pri molitvi položili tudi Baragovo štolo. Bolečina je po tem dogodku popustila, preiskovalna operacija pa ni več odkrila sledov tumorja.

Škofija je ustanovila škofijsko preiskovalno komisijo, ki bo preiskalo domnevni čudež. Čudež bo veljaven, če znanost ne bo mogla razložiti ozdravljenja in če bo ozdravljenje res mogoče pripisati priprošnji škofa Barage. Če bo priprošnja škofa Barage obveljala kot najverjetnejši razlog ozdravljenja, bo v postopku za beatifikacijo pridobljen ključni dokaz o njegovi svetosti pred Bogom.

Postopek za razglasitev škofa Friderika Barage za blaženega se je začel leta 1952. Postulator postopka je dr. Andrea Ambrosi, ki v Rimu vodi pravno pisarno za postopke za beatifikacijo in kanonizacijo. Kongregacija za zadeve svetnikov je najprej pregledala dokumentacijo o Baragovem življenju in krepostih, njegove spise in spise o njem ter potrdila upravičenost postopka za ugotavljanje njegove svetosti. Škofija Marquette, kjer je Baraga služboval, je sedaj na drugi stopnji postopka, kjer zbira obvestila o morebitnih čudežih in preiskuje, če so ti znanstveno nerazložljivi in če so se res zgodili na njegovo priprošnjo. Če bo to potrjeno, bo Kongregacija za zadeve svetnikov znova pregledala vso dokumentacijo in sestavila priporočilo papežu o priznanju junaške stopnje Baragovih kreposti. Papež bo potem sprejel dokončno odločitev o razglasitvi škofa Barage za blaženega.

Za razglasitev Barage za svetnika je potreben še drugi čudež, ki mora iti skozi enak postopek preverjanja in ocenjevanja kot v primeru razglasitve za blaženega. Baraga bi z razglasitvijo za svetnika postal zgled krščanskega življenja in predmet javnega čaščenja za vso Cerkev.


Zapis o Ireneju Frideriku Baragi v Letopisu Škofije Novo mesto