Sv. Bonaventura – Doctor seraphicus

15.7.2022 Katoliška cerkev Svetnik, Teologija
Foto: splet Foto: splet

Bonaventura se je rodil verjetno leta 1221 kot Giovanni Fidanza. Že zgodaj je vstopil v frančiškanski red, kjer je zapustil kot vrhovni predstojnik neizbrisne sledi s temeljito duhovno prenovo reda. 

Pridobil si je izčrpno izobrazbo in slovel kot odličen profesor na univerzah v Parizu in Oxfordu. Izredno pomembna je tudi njegova vloga v vesoljni Cerkvi, saj je kot kardinal in eden glavnih nosilcev koncila v Lyonu leta 1274 odločilno prispeval k temu, da je prišlo do podpisa o zedinjenju s pravoslavno Cerkvijo. 

Bonaventura je tik pred koncem koncila 15. julija 1274 Bog poklical k sebi, tako da za časa zemeljskega življenja ni doživel razočaranja, ker je dogovor o zedinjenju pravoslavne in katoliške Cerkve predvsem iz političnih razlogov kmalu klavrno propadel.

Cerkveni učitelj
Bonaventura je avtor številnih teoloških, filozofskih, duhovnih in mističnih del. Zato ga je Cerkev upravičeno uvrstila med cerkvene učitelje, kar se je zgodilo leta 1588, za svetnika pa je bil razglašen že leta 1482.

Molitev sv. Bonaventura

Presuni, presladki Gospod Jezus, globino in notranjost moje duše z najslajšo in najzdravilnejšo rano svoje ljubezni, z resnično in čisto in najsvetejšo apostolsko ljubeznijo, da bo moja duša medlela in se topila vedno v ljubezni in koprnela edinole po tebi; po tebi naj hrepeni in koprni po tvojem bivališču, želi biti razvezana in bivati pri tebi.

Daj, da bo moja duša čutila lakoto po tebi, angelskem kruhu, okrepčilu svetih duš, po našem vsakdanjem, nadnaravnem kruhu, ki ima v sebi ves sladki okus in vso blago radost.

Tebe, ki žele vate zreti angeli, naj bo moje srce vedno lačno in naj tebe uživa in s tvojim sladkim okusom naj se napolni notranjost moje duše. Naj jo vedno žeja po tebi, viru življenja, viru modrosti in vednosti, viru večne luči, potoku slasti, obilju hiše božje.

K tebi naj se obrača, tebe išče, tebe najde, k tebi hiti, k tebi dospe, o tebi premišljuje, o tebi govori in vse dela v hvalo in slavo tvojega imena s ponižnostjo in razsodnostjo, z ljubeznijo in veseljem, z lahkoto in občutjem, z vztrajnostjo do konca. Ti sam bodi vedno vsa moja nada, vse moje zaupanje, moje bogastvo, moje veselje, moja prijetnost, moja radost, moj pokoj in moja tolažba, moj mir, moja miloba, moja dišava, moja sladkost, moja hrana, moje okrepčilo, moje pribežališče, moja pomoč, moja modrost, moj delež in moja posest, moj zaklad, v katerem naj bosta stalno in trdno in nepremakljivo vedno ukoreninjena moj duh in moje srce. Amen.

 

Vir: Družina in Opus Dei