Škofija
Sedež škofije je na trgu Brolo 11, p. p. 114, 6001 Koper. Stolna cerkev je posvečena Marijinemu vnebovzetju. Glavni zavetnik škofije je sv. Jožef, delavec, čigar god obhajamo 1. maja.
Koprska škofija obsega 11 dekanij, 198 župnij in okrog 265.839 prebivalcev, od teh je 180.773 katoličanov oz. 68 % prebivalcev. Povprečna župnija ima 1400 prebivalcev.
Škofija Koper meri 4.306 km2, v dolžino od severa do juga meri 210 km, v širino od vzhoda do zahoda pa okrog 70 km. Ozemlje je pretežno hribovito ali gorato.
Značilnost koprske škofije so majhne župnije, saj 97 župnij nima niti 500 prebivalcev.
Škofje
Koprski škof je msgr. dr. Jurij Bizjak. Za pomožnega škofa je bil imenovan 13. maja 2000, v škofa pa je bil posvečen 5. julija 2000. Njegovo škofovsko geslo je Pogum, vse ljudstvo v deželi. Papež Benedikt XVI. ga je 26. maja 2012 imenoval za koprskega škofa ordinarija, s čimer je postal 58. koprski škof v zgodovini škofije.
Upokojeni koprski škof je msgr. mag. Metod Pirih. Za škofa pomočnika je bil imenovan 22. marca 1985, v škofa pa je bil posvečen 27. maja 1985. Od 16. aprila 1987 do 26. maja 2012 je bil 57. koprski škof v zgodovini škofije. Njegovo škofovsko geslo je Vate zaupam.
Prvi redni škof obnovljene in povečane koprske škofije je bil msgr. dr. Janez Jenko, ki je bil rojen 5. maja 1910. Za naslovnega škofa je bil imenovan 17. julija 1964, v škofa pa je bil posvečen 6. septembra 1964. Sprva je bil administrator za Apostolsko administraturo za Slovensko Primorje, z ustanovitvijo koprske škofije 17. oktobra 1977 pa je postal tudi njen ordinarij. Službo krajevnega škofa je opravljal do upokojitve 13. aprila 1987. Umrl je 24. decembra 1994.
Podatki o duhovnikih
V škofiji deluje 143 duhovnikov, zunaj njenih meja pa 18 duhovnikov.
V koprski škofiji so prisotni tudi redovniki in redovnice. Moški redovi so frančiškani (15 predstavnikov), kapucini (6 predstavnikov), lazaristi (5 predstavnikov), minoriti (3 predstavniki) in salezijanci (2 predstavnika). Ženske redovne skupnosti so dominikanke sv. Katarine Sienske (3 predstavnice), inštitut manjših sester Marije brezmadežne (2 predstavnici), Marijine sestre čudodelne svetinje (2 predstavnici), šolske sestre de Notre Dame (15 predstavnic), šolske sestre sv. Frančiška Kristusa Kralja (6 predstavnic), uršulinke (4 predstavnice), Družina Kristusa Odrešenika (2 predstavnici), mala Frančiškova družina (1 predstavnica) ter manjše sestre sv. Frančiška (4 predstavnice).
Kratek zgodovinski opis
Papež Pavel VI. (1963–1978) je leta 1977 razdružil koprsko škofijo od tržaške in ji priključil dele goriške, tržaške in reške škofije, ki so z novimi mejami po drugi svetovni vojni prišle pod Socialistično federativno republiko Jugoslavijo. S tem je obnovil že obstoječo koprsko škofijo, ki je nastala v 6. stoletju. Od 8. stoletja do leta 1184 je bil sedež te škofije prazen, upravljali pa so jo škofje iz Trsta. Tudi med letoma 1810 in 1830 je bil sedež škofije izpraznjen, od leta 1830 do 1977 je bila koprska škofija združena v personalno unijo s tržaško škofijo. Leta 1965 so se v Apostolsko administracijo za Slovensko Primorje združile apostolske administrature za slovenski del: goriške, tržaško-koprske in reške škofije.
Papež Pavel VI. je ozemlje dotedanje apostolske administrature, ki je obsegala slovenska ozemlja goriške nadškofije ter tržaške in reške škofije, združil v novo škofijo Koper, ki jo je pridružil takratni enotni ljubljanski cerkveni pokrajini (metropoliji). Prvi škof obnovljene škofije je bil msgr. dr. Janez Jenko (1977–1987), drugi pa msgr. Metod Pirih (1987–2012).
Zavetnik: sv. Jožef, delavec (goduje 1. maja)
Stolnica: Marijino vnebovzetje (obletnica posvetitve 7. november)
Konkatedrala v Novi Gorici: Kristus Odrešenik
Glavna romarska pot: Sveta Gora (bazilika Svetogorske Kraljice)
