V petek, 7. junija 2024, je bilo v Krstilnici sv. Janeza Krstnika odprtje, predstavitev in blagoslov razstave portretov koprskih škofov. Dogodek je bil eden v seriji bogatega praznovanja 1500-letnice imenovanja in prihoda sv. Nazarija v Koper. Razstavo si lahko ogledate do sobote, 22. junija.
Več o dogodku ter fotografije najdete na spletni strani Družine.
V nadaljevanju objavljamo razmišljanje koprskega škofa dr. Jurija Bizjaka ob slovesnem blagoslovu razstave.
Bratje in sestre. 'Videti' je temeljna človekova želja in osnovno človekovo hrepenenje: 'Daj mi videti svoje obličje!' prosi ženin svojo zaročenko v Visoki pesmi (Vp 2,14).
Kot čutilo za sprejem svetlobe in vseh podob zunanjega sveta je Bog ustvaril čudovito čutilo oči. Videti in gledati je njihov lasten namen, zato ležijo nad ostalimi čutili in so človeku na vseh njegovih poteh in pri vsem njegovem delu vodniki.
'Daj mi, prosim, videti svoje veličastvo!' (2 Mz 33,18) je pod goro Sinaj Mojzes prosil Gospoda.
In ko so Jakobovi sinovi končno prepričali svojega očeta, da je njegov sin Jožef res še živ in ga vabi v Egipt, je očak Jakob dejal: 'Zadosti! Moj sin Jožef še živi! Pojdem, da ga vidim, preden umrjem!' (1 Mz 45,28).
In ko je stari očak v Egiptu objel svojega sina Jožefa, je dejal: 'Zdaj rad umrjem, ko sem videl tvoje obličje, da še živiš!' (1 Mz 46,30).
Psalmist hrepeni po Gospodovem obličju in prosi: 'Mojo dušo žeja po Bogu, po živem Bogu: Kdaj bom prispel in uzrl Gospodovo obličje!' (Ps 42,3).
Starček Simeon se je umiril, ko je videl Novorojenca: 'Zdaj, Gospod, lahko odpustiš svojega služabnika v miru, kajti moje oči so videle tvoje zveličanje!' (Lk 2,29-30).
V Knjigi Razodetja je vrhunec blaženosti izražen s pojmom videnja: 'In gledali bodo njegovo obličje in njegovo ime bo na njih čelih. In noči ne bo več in ne bodo potrebovali luči svetilke in ne sončne luči; zakaj Gospod Bog jih bo razsvetljeval in kraljevali bodo na vekov veke' (Raz 22,4-5).
In iz istega silnega hrepenenja in iz iste goreče želje po videnju so nastali tudi portreti koprskih škofov, ki jih danes imamo pred seboj. Mojster, ki jih je upodobil, se je vživel v njihov čas in v njihova imena ter izluščil njihovo podobo zase in za svoj čas ter za svoje sodobnike in za prihodnje rodove. Brez ozira na to, koliko dejansko ustrezajo resničnim osebam, nam portreti posredujejo podobe škofov, ki so resnično živeli in delali in kot nasledniki apostolov prispevali vsak svoj delež, da se je Božje kraljestvo ohranjalo med nami do današnjega dne in prišlo do nas.
Zato smo iz srca hvaležni mojstru, ki je portrete naredil. Še bolj pa smo hvaležni akademski slikarki in restavratorki gospe Miri Ličen, ki je z njej lastno brezkončno dobro voljo in brezmejnim znanjem in izkušnjami na novo vdihnila življenje portretom, med katerimi so nekateri bili povsem razpraskani in zabrisani. Z bistrim očesom in mojstrsko roko je ponovno oživila poteze njihovih obrazov in prižgala svetlobo v njihovih očeh.
Ko je naš Gospod govoril o vstajenju mrtvih, se je skliceval na zgodbo o gorečem grmu, kjer se je Bog razodel Mojzesu kot 'Bog Abrahamov in Bog Izakov in Bog Jakobov, ki pa ni Bog mrtvih, ampak živih' (Mt 22,32). Podobno je pričevanje naših portretov: Vidimo jih žive pred seboj in kot taki nam tudi oni pričujejo, da naš Bog ni Bog mrtvih, ampak živih! Naj torej ponovno budijo v nas vero v vstajenje našega Gospoda in v naše vstajenje. 'Da bi imeli življenje in ga imeli v izobilju!' (Jn 10,10).
Blago+slovi, prosimo, Gospod, te portrete koprskih škofov, naslednikov apostolov, ki so oznanjali Božje kraljestvo in vodili tvojo čredo ter posvečevali tvoje ljudstvo. Pomagaj nam, da bomo svete skrivnosti, ki smo jih po njih prejeli, z njihovo priprošnjo tudi mi izročili prihodnjim rodovom. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
