Podoba grba želi izraziti pomen mojega škofovskega gesla: »Gospod je blizu!«

Gospod Bog je človeku blizu na veliko načinov. Ta Božja bližina je razlog za naše človeško veselje, posebej veselje kristjanov. Oznanjevanje te Božje bližine in Božjih posegov v svet in življenje posameznih ljudi, pa je pravzaprav osnovna dejavnost Cerkve; to je oznanjanje evangelija, ki je pravzaprav oznanjevanje vesele novice. Ob tej povezanosti Božje bližine in veselja v Gospodu sem zelo vesel, ker sem obe misli izbral za svoje novomašno geslo pred 30 leti. Sedaj pa ti dve misli povezujeta geslo gospoda nadškofa Stanislava Zoreta in moje škofovsko geslo. V tem vidim lepo znamenje za edinost med nama.

Božjo bližino sem želel predstaviti s tremi stvarmi v mojem grbu.

Ozadje grba je modre barve.

Ta barva označuje Devico Marijo. Bog nam je namreč blizu pa svoji besedi, ki jo izgovarja in podarja v vsej stari in novi zavezi in v vsej zgodovini Cerkve. To Božjo besedo pa je na najbolj odličen način sprejela Devica Marija, saj je Božja beseda v njej postala Jezus Kristus. Božja beseda je postala meso, je postala človek … To besedo je Marija sprejela in po njej živela. Kot je Bog Mariji blizu po svoji besedi, je blizu tudi nam po besedi evangelija in vsem oznanilu Cerkve. Ta beseda in Gospodova bližina teži k temu, da bi se v našem življenju udejanjila.

Na sredini je škrlatno rdeč križ.

Bog nam je blizu v naših križih in pogosto vstopa v človeško življenje posebej v trenutkih in skrivnosti križa. Velikih in majhnih križev imamo vsi dovolj. Vendar ta križ ni črne ali rjave barve, ki bi ostal kot mučilno orodje, pač pa je dragocen in škrlaten. V krščanski ikonografiji je pogosto zlate barve in posut z biseri. To je slavni križ, »na katerem je viselo Zveličanje sveta«. Zaradi Jezusa na križu, ki je premagal trpljenje in smrt s svojo daritvijo, je ta križ dragocen; zaradi Jezusa na križu smo mi vsi odrešeni. Zato nam je po eni strani križ zaradi naših vsakdanjih križev tako blizu, po drugi strani pa te naše križe pridružuje Jezusovemu odrešilnemu trpljenju. Naši vsakdanji križi niso brez pomena, ampak ob Jezusu postanejo dragoceni in nas vodijo proti nebesom.

Na sredini križa je bel krog, ki predstavlja hostijo, evharistijo.

Prav v evharistiji nam je Gospod Jezus tako zelo blizu. Vsak dan se daruje pri sveti maši v vseh naših cerkvah in kapelah; vsak dan ga lahko prejemamo v svetem obhajilu, da nam je res Kruh življenja; z njim se v tabernakljih srečamo pri vsakem obisku naših cerkva; bolniki in ostareli ga lahko pogosto prejemajo na svojih domovih ali bolnišnicah, če le želijo, da jih Gospod okrepi in jim podeli veselje. Ob tej hostiji v sredini grba se lahko spomnimo še na vse ostale zakramente, ki so povezani s sveto evharistijo.

Torej nam je Gospod Jezus Kristus zares zelo blizu in to na tako preproste in vsakdanje načine, ki jih imamo vsi kristjani, pravzaprav vsi ljudje, vsak dan pred seboj. Ta raznovrstna Božja bližina je torej razlog za naše veselje in tudi razlog, da želimo to veselje z oznanjevanjem podeliti še z vsemi drugimi ljudmi.

                                                                                        msgr. dr. Franc Šuštar
pomožni škof