Pišem vam drugi dan po terorističnem napadu v Bruslju. Boleče sem ga doživljan ves včerajšnji »črni dan« za Evropo. Med ranjenimi in umrlimi, 31 mrtvih in 260 ranjenih, je približno 40 različnih narodnosti, tudi en Slovenec, težje ranjen. V torek, 22. marca je prestolnica Evrope onemela, ni se dalo priti v mesto ali iz mesta, letališče Zaventem je  bilo blokirano, na tisoče potnikov, ki so čakali tudi po 12 ur in več, je potilo krvavi pot strahu in zmede. V povezavi s slovenskim veleposlaništvom v Bruslju sem šel ob osmih zvečer iskat slovensko dekle, ki je priletelo iz Amerike in mislilo potovati naprej v Slovenijo. Celih dvanajst ur je čakala na kakšno možno rešitev, da prenoči in da je na varnem. Sprejeli smo jo v študentski hiši Slovenskega pastoralnega centra v Bruslju, ji ponudili večerjo, dobro besedo in toplo posteljo. Danes je z drugimi Slovenci odpotovala v Amsterdam, odkoder ima let za Slovenijo. To je samo ena od zgodb, ki so v sestavljenki črnega dne za Evropo. 11. september 2011 in New York, 13. november 2015 in Pariz, 22. marec in Bruselj. Zrušiti simbol finančne uspešnosti in duha podjetnosti, s tem se je vse začelo v New Yorku. Napasti simbolno mesto demokracije, vladavine prava, načel svobode, enakosti in bratstva, je bil drugi cilj teroristov, v Parizu. In sedaj še okrcati že tako in tako oslabljeno EU, ki je vendarle uspešen poskus, da se gradi hiša narodov, evropskih narodov. Bruselj in Evropa sta se v torek, 22. marca 2016, zamajala v svojih temeljih. "To ni več moja Evropa", je pred kratkim komentirala kanclerka Angela Merkel. V to je prepričanih čedalje več Evropejcev. Bo Evropa znala kaj potegniti iz te učne ure, bo bolj solidarna, bolj odprta za sporazumevanja in prave rešitve? To bo njen preiskusni kamen, upajmo, da ga bo z »okrvavljenim srcem« sposobna prestati.

dr. Zvone Štrubelj, župnik v slovenskem pastoralnem centru v Bruslju