Odprtje 23. razstave Križev pot po piranskih cerkvah slikarja Zorana Mušiča

1.4.2023 ob 17:00 Piran Post, Škofija Koper, Umetnost

V soboto, 1. aprila 2023, ob 17.00 bo odprtje 23. razstave Križev pot po piranskih cerkvah slikarja Zorana Mušiča, s pricetkom v cerkvi sv. Petra (Tartinijev trg) v Piranu.

Umetnika bo predstavila dr. Nelida Nemec. Križev pot prihaja iz cerkve sv. Jurija v Gradnem v Brdih. Ob sklepu vabljeni v dvorano sv. Peregrina (PKC Georgios) k prijateljskemu druženju.

Zoran Mušič (1909, Bukovica – 2005, Benetke) se je s svojim opusom, ki zajema risbe, grafike in slike, nedvomno zapisal v zgodovino moderne umetnosti in mnogi poznavalci ga uvrščajo med pomembne predstavnike École de Paris in vidnejše francoske slikarje, med pomembne italijanske slikarje 20. stoletja in med najbolj pomembne slovenske slikarje sploh. 

Slikar Zoran Mušič se je leta 1940 preselil iz Maribora, kjer je živel vse od leta 1920, v Ljubljano, in se v letu 1942, ker je bil pod budnim očesom fašistične oblasti, ki je vladala nad Ljubljansko pokrajino, večkrat umaknil na Goriško, največ- krat k sorodnikom v Gorico. Tako je dobil priložnost, da se poskusi tudi pri ustvarjanju sakralne tematike, s katero se dotlej ni ukvarjal: leta 1942 je najprej sodeloval s slikarjem Avgustom Černigojem pri poslikavi v župnijski cerkvi svetega Srca Jezusovega v Drežnici, kjer se je prvič poizkušal v fresko tehniki, in na skupni sliki naslikal celotno pokrajino z ljudmi, Černigoj pa Kristusa z atributi in angeli; oba slikarja sta nato sodelovala tudi pri poslikavi baročne cerkve svete Ane v Grahovem v Baški grapi in poslikala obok prezbiterija s podobami, ki so precej dekorativne in ne izkazujejo avtorjevih stilnih posebnosti, vendar je moč razbrati, da je večji del prezbiterija poslikal Mušič. Tretjič pa se je Zoran Mušič istega leta srečal s sakralno problematiko v cerkvi svetega Jurija v Gradnem v Brdih, kjer je cerkev poslikal Lojze Spacal, Mušič pa naslikal štirinajst postaj Križevega pota. Čeprav mu tematika še vedno ni bila tako blizu, da bi lahko izrazil vse svoje slikarske veščine in poglede, mu je oljna tehnika na plošči pomenila veliko večje veselje in mu s tem omogočila, da se je oddaljil od realistične upodobitve in v naslonu na ekspresionistično slikarstvo poudaril duhovno plat in svoboden, subtilen preplet linij, ki povečujejo vtis dramatičnosti, svežine in poduhovljenosti.

Dr. Nelida Nemec

Zgibanka

Plakat