- Kako odgovarja SŠK na to, da zvočna moč zvonov presega kritične vrednosti kratkotrajne obremenitve z emisijo zvoka?
V primeru zvonov ne poznamo resne študije ali raziskave, ki podpira tezo, da njihova moč presega določene vrednosti.
- Kakšno je stališče SŠK glede pobud, da bi se cerkveno zvonjenje kot vir onesnaževanja uvrstilo v uredbo o mejnih vrednostih kazalcev hrupa?
Slovenska škofovska konferenca (SŠK) temu odločno nasprotuje iz dveh razlogov:
- na tem področju v Sloveniji veljata evropska Direktiva 2002/49/ES, ki zvonjenja ne uvršča med hrup ter
- odločba Ustavnega sodišča RS z dne 15. aprila 2010 (U-I-92/07), po kateri je zvonjenje v skladu z Ustavo. Omenjeno sodišče je odločilo, da »sama po sebi vidna ali zvočna zaznava verskih obeležij (npr. pogled na cerkev ali mošejo, na versko procesijo, na vernika v verskih oblačilih, petje muezina ali zvok cerkvenih zvonov) ne more pomeniti prisilne konfrontacije z vero, pred katero mora država obvarovati posameznika.«
- Med pobudami je to, da bi se hrup zvonjenja merilo in v skladu z rezultati ukrepalo, kakšno je mnenje SŠK?
Meritve jakosti zvonov so bile ponekod že opravljene in je bilo ugotovljeno, da ne njihova moč ne presega zakonsko določenih norm. Menimo, da bi bilo ukrepanje pretiran ukrep z namenom omejevanja verske svobode in značilnosti slovenske kulturne dediščine.
- Ali bi se dalo zvok cerkvenega zvonjenja nekoliko zmanjšati?
Zvoka zvonov ni mogoče zmanjšati, je pa mogoče prilagoditi čas in dolžino zvonjenja. SŠK vsako leto izda Bogoslužni koledar, ki vsebuje tudi »koledar zvonjenja« in velja za celotno Cerkev na Slovenskem.
Hvala za odgovore in lep pozdrav, STA
