V letu 2018 bomo nedeljo Svetega pisma obhajali 28. januarja pod geslom Z Bogom v družini. »Kakor je svet ta, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti« (1 Pt 1,15).

Slovensko biblično gibanje je pripravi­lo srečanja po škofijah s predavanjem in nadaljnjim programom. Vabljeni člani bibličnih skupin, bralci Božje bese­de pri liturgiji in vsi prijatelji Božje besede. Srečanja bodo povsod ob 15. uri:

• Celje – Dom sv. Jožefa, p. Janez Poljanšek
• Vipava – Škofijska gimnazija, škof dr. Jurij Bizjak
• Ljubljana – Antonova dvorana, Vič, akad. dr. Jože Krašovec, dr. Iva Nežič Glavica
• Maribor – Teološka fakulteta, doc. dr. Samo Skralovnik
• Veliki Gaber – župnišče, Petra in Matej Berčan

Škofova spodbuda za obhajanje nedelje Svetega pisma

Z Bogom v družini
‚Kakor je svet ta, ki vas je poklical, bodite tudi sami sveti!‘ (1 Pt 1,15).

Gospod je Mojzesu naročil: »Govori vsej občini Izraelovih sinov in jim povej: ‚Bodite sveti, kajti jaz, Gospod, vaš Bog, sem svet!‘ (3 Mz 19,2). »Bodite mi torej sveti, kajti jaz, Gospod, sem svet in odločil sem vas izmed narodov, da bi bili moji!« (3 Mz 20,26). Prerok Amos je dodal: »Samo vas sem izvolil izmed vseh rodov na zemlji; zato bom terjal od vas odgo­vor za vse vaše krivice!« (Am 3,2). – Tudi mi smo, dragi bralci, poklicani in izvoljeni, da v tem času in prostoru sprejmemo svoje poslanstvo in izpolnimo svojo dolžnost.

Vsak človek je tempelj Svetega Duha (1 Kor 3,16; 6,19) in je svet, nič manj pa ni sveta nobena družina, ki ji na poseben način velja Gospodovo zagotovilo: ‚Kajti kjer sta dva ali so trije zbrani v mojem ime­nu, tam sem jaz sredi med njimi‘ (Mt 18,20). Drugi vatikanski koncil nam naroča: »Od Boga je družina prejela poslanstvo, da naj bo prva in življenjska ce­lica družbe. To poslanstvo bo izpolnjevala, če se bo v medsebojni ljubezni vseh članov in v skupni mo­litvi k Bogu izkazovala kot domače svetišče Cerkve« (LA, št. 11).

Tudi kjer in kadar prevladuje mnenje, da se šte­vilo urejenih družin zmanjšuje in krči, ni nobene­ga razloga za črnogledost in malodušje: zgodovina reševanja je vedno tekla naprej po manjšini, celo samo po desetini, kakor nam kažejo besedila prero­kov. Prerok Izaija piše: »Med njimi pa je desetina, ki se bo vrnila in bo za pobirek, kakor od terebinte in od hrasta, ko ju podrejo, ostane korenina, bo njena korenina sveto seme« (Iz 6,13). Tudi Gospod nam zagotavlja: »Ne boj se, mala čreda, kajti vaš Oče je sklenil dati vam kraljestvo!« (Lk 12,32).

Podobno napoveduje prerok Zaharija: »Po vsej deželi bosta dva dela v njej posekana, izumrla, tretji del pa bo ostal v njej. Ta tretji del popeljem skozi ogenj, prečistim jih, kakor se prečiščuje srebro, pre­izkusim jih, kakor se preizkuša zlato. Klical bo moje ime in jaz ga bom uslišal, rekel bom: To je moje ljud­stvo in on bo rekel: Gospod je moj Bog« (Zah 13,8-9). – Ostala bo torej tretjina od tretjine, kar je spet približno desetina.

Približno enako je bilo razmerje, ko se je kralje­stvo kralja Salomona razdelilo na severno in južno in se je od južnega judovega kraljestva odcepilo de­set rodov, kakor lahko beremo v poročilu: »Prerok Ahija je pograbil novi plašč, ki ga je imel na sebi, ga raztrgal na dvanajst kosov in rekel Jerobeamu: Vse­mi si deset kosov, kajti tako govori Gospod, Izraelov Bog: Glej, iztrgal bom kraljestvo Salomonu iz rok in ti dal deset kosov. En sam rod naj mu ostane zara­di mojega služabnika Davida in zaradi Jeruzalema, prestolnice, ki sem jo izvolil izmed vseh Izraelovih rodov« (1 Kr 11,30-32).

Kakor navedeno desetino je verjetno treba ra­zumeti tudi izraz ‹ostanek Izraelov›, ki ga večkrat uporablja zlasti prerok Izaija: »Tisti dan se Izraelov ostanek in ubežnik Jakobove hiše ne bo več opiral nanj, ki ga je tepel, temveč se bo zvesto opiral na Gospoda, Svetega Izraelovega. Ostanek, ostanek Ja­kobov se bo spreobrnil k močnemu Bogu. Čeprav bi bilo tvojega ljudstva, o Izrael, kakor je peska ob morju, se bo spreobrnil le njegov ostanek, skorajšnje uničenje bo naplavilo pravičnost« (Iz 10,20-22).

Sveti oče Frančišek nas spodbuja: »Vsi smo po­klicani, da vzdržujemo živo teženje proti nečemu, kar presega nas same in naše omejenosti, in vsaka družina mora stalno živeti s to pobudo. Gremo na­prej, družine, nadaljujmo svojo pot! Ne izgubljajmo upanja zaradi svojih omejenosti, pa tudi ne opuščaj­mo iskanja polnosti ljubezni in vzajemnosti, ki nam je bila obljubljena!« (Radost ljubezni, št. 325).

»Božja beseda je živa in učinkovita in ostrejša ka­kor vsak dvorezen meč in prodre do ločitve duše in duha, tudi do sklepov in mozga ter razsoja misli in namene srca« (Heb 4,12). Dragi bralci. Naj nas Bož­ja beseda tudi letošnje nedelje Svetega pisma razsve­tli in posveti!

škof msgr. dr. Jurij Bizjak